Naslovna slika

Podrobnosti pohoda

  • Zahtevnost: srednje težka
  • Trajanje: do 3 ure
  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje, jesen

  • Primerno za: mlajše otroke, pse, pohodnike
  • Nevarnosti: klopi
  • Uživajte v:  razgled, turistična ponudba

  • Višina izhodišča: 397 m
  • Višina cilja: 845 m
  • Višinska razlika: 448 m

  • Parkirišče: označeno parkirišče
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot

  • Naravne znamenitosti: izviri, izlivi
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani

1 1 1 1 1

Potopis

Bubiji smo izlet pričeli kar izpred naše hiše in se po makadamski poti odpravili proti zgoraj omenjenem parkirišču ob vznožju hriba. Tam smo iz glavne ceste zavili desno in se po travniku podali navkreber. To pobočje se imenuje Tičarica in ga zlahka prepoznamo po številnih visokonapetostnih daljnovodih in obširni poseki, nastali prav za njihovo postavitev. Na sedlu smo zavili po poti na levo in izmed prepleta različnih potk izbrali skrajno levo ter ponovno prišli na glavno cesto, a precej višje. Izberemo lahko tudi katerokoli drugo pot – dokler vodijo na levo, kjer leži glavna cesta, nam ne bo hudega.

Po glavni cesti smo se nato do naslednjega večjega parkirišča izogibali avtomobilom. Pričakal nas je odcep pešpoti (desno) imenovane Sodarjeva pot, ki je najbolj priljubljena pešpot za osvojitev vrha. Pot je kar lepo urejena, na pomoč pri vzpenjanju nam včasih priskočijo tudi stopnice, ki pa se jim bolj ortodoksni pohodniki lahko izognemo. Midva s Podijem sva se jim že. Prihod na travnik pomeni prvi bolj resen postanek.

Pot se še vedno vzpenja in počasi tudi zoži. Ko se strmina zmanjša, pričnemo prečkati pobočje hriba. Sedaj lahko v kratkem pričakujemo novo izravnavo in razširitev poti, pred vznožjem zadnjega vzpona pa nas pričaka tudi iz lesa izrezan krokodil, ki je včasih služil kot vodnjak, sedaj pa se izvir pitne vode skriva za njim.

Od Krokodilčka, kot smo otroci imenovali prej omenjeno točko počitka, se vzpon nadaljuje, pot pa je precej podobna tisti, ki smo jo že prehodili. Po prihodu na naslednjo razširitev poti lahko na naši desni zagledamo hišo, taborniški dom, pred nami pa stopnice, po katerih se vzpnemo na cesto. Pot lahko nadaljujemo direktno navkreber in na vrh bomo prišli ob župnišču na mestu, kjer običajno kurijo kres. Mi pa smo pot nadaljevali kar po cesti in kmalu prispeli h Domu na Joštu, kjer smo se okrepčali z vodo, čajem in prestami.

Proti domu smo se spustili kar po asfaltirani cesti do vasi Javornik. Tam smo se želeli ločiti od glavne, prometne, ceste, zato smo malo iz vasi zavili desno in pri naslednjem kozolcu (kakih 500 m nižje) levo v gozd. A v gozdu smo zašli in se nazaj v civilizacijo vrnili pri vasi Pševo. Kdor krajev ne pozna priporočamo, da se drži glavne poti ali pa se spusti nazaj po Sodarjevi poti. Pot smo nadaljevali po cesti in se kmalu vrnili domov. Za sam vzpon kondicijsko podkovani porabijo med pol ure do 45 minut, zaradi Podija in datuma (sredi zime nismo ravno kondicijsko na vrhuncu) je pri nas izlet trajal precej dlje – pa še zgubili smo se!

Povezani prispevki

Dostop

Po prihodu v Kranj se odpravimo na cesto Kranj – Škofja Loka, a kmalu po koncu mesta zavijemo desno nazaj v Kranj – pridemo v naselje Stražišče. Peljemo se mimo gostilne Sonce in na naslednjem večjem križišču zavijemo levo (večje križišče pomeni, da ima za zavijanje levo svoj pas). Po naselju se peljemo po glavni cesti in sledimo smerokazom za Sveti Jošt nad Kranjem. Cesta se zoži in spusti, pričnejo pa se prva parkirišča. Avto lahko pustimo povsem ob vznožju ali pa se z njim podamo višje in parkirišče poiščemo nekje do vasi Pševo. Nadaljevali bomo po t.i. Sodarjevi poti.

Zanimivosti

Sveti Jošt nad Kranjem je vrh v Škofjeloškem hribovju, ki leži na nadmorski višini 847 m. Sv. Jošt je zavetnik romarjev, zato je že od nekdaj cerkev sv. Jošta na vrhu vzpetine privabljala številne romarje. V cerkvi je znamenit veliki Joštov zvon, ki so ga ulili iz turških topov, zaplenjenih v bitki na Peloponezu leta 1827. Na njem so vgravirani tudi Prešernovi verzi. Svoje čase je tu svojo duhovniško službo opravljal tudi Fran Saleški Finžgar. Sveti Jošt pa poleg romarjev privablja tudi veliko izletnikov in pohodnikov, ki na vrhu lahko uživajo v čudovitem razgledu na Ljubljansko kotlino, Sorško polje in Škofjeloško hribovje.

Vrh je dostopen z več smeri. Izletniki se nanj najlažje »povzpnejo« kar z avtomobilom po asfaltni cesti iz Stražišča pri Kranju, s kratkim sprehodom do vrha (10 min) iz Javornika ali iz vznožja Sv. Jošta (pri kamnolomu nad vasjo Pševo), od koder vrh lahko osvojimo v slabih 30 min. Pohodnikom dobro poznana in tudi najbolje obiskana pot na Sv. Jošta pa je Sodarjeva pot, ki se prične pod vasjo Pševo, desno ob asfaltni glavni cesti, po kateri na vrh pridemo približno v 1 h.

Zemljevid

7,1 km, n/a

Galerija slik