Naslovna slika

Podrobnosti pohoda

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: od 6 do 8 ur
  • Predlagan letni čas: poletje, jesen

  • Primerno za: mlajše otroke, starejše, pse, pohodnike
  • Nevarnosti: klopi
  • Uživajte v:  razgled, turistična ponudba

  • Višina izhodišča: 301 m
  • Višina cilja: 484 m
  • Višinska razlika: 183 m

  • Parkirišče: označeno parkirišče
  • Podlaga poti: gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot

  • Naravne znamenitosti: barja, jezero
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, spomeniki, kipi

4 1 1 1 1 1 Ocena 80% (1 ocena)

Potopis

Ko smo se naužili čudovitega razgleda iz obzidja cerkvice v Dragomerju in dodobra raziskali kamnolom v Notranjih Goricah, smo se odpravili proti jezeru Jezero v vasi Jezero. Tu je izhodišče za vzpon na vzpetino nad jezerom, imenovano Sveta Ana.

Hojo smo pričeli na koncu vasi Jezero. Iz parkirišča je označena in široka pot vodila v gozd. Kaj kmalu pa se je lahkotna pot obrnila navkreber in se pričela strmo vzpenjati. Zaradi strmine in vlage so nam po čelu kmalu pričele teči potne srage.

Vztrajali smo v hitrem tempu. Tako smo skoraj zgrešili spomenik v lovu ponesrečeni Zori Luckmann, ki sicer stoji sredi poti proti vrhu. Tu smo naredili kratek počitek, nato pa nadaljevali pot navzgor. Uživali smo v zelenih odtenkih s soncem obsijanega gozda.

Pot je bila utrjena, široka in dobro označena. Prav prijetna sprostitev po številnih brezpotjih, ki smo jih ubrali v preteklosti. Kar presenečeni smo bili, ko smo se znašli na robu gozda. Tu se je pot obrnila na travnik. Postala je bolj položna in se kmalu tudi priključila makadamski cesti.

Kratek postanek smo naredili še pred cerkvijo, kjer smo si odpočili na klopcah ob poti. A kaj dolgo se nismo mudili, saj je bil vrh na dosegu roke. V kratkem smo že občudovali razgled na Ljubljansko barje. Čeprav so bili na nebu oblaki, se je na obzorju videlo tudi naše gore.

Ko smo se naveličali pogleda na »močvirnat« svet pod nami, smo poslušali naše želodce in se vrnili v dolino. Strma pot nas je tja pripeljala hitreje kot smo si mislili. Tako smo izlet podaljšali še kratek obisk Sodnega vrha, kjer smo opazovali vlake, ki so vozili pod nami. Sledil je povratek domov in zasluženo pozno kosilo. 

Povezani prispevki

Dostop

Peljemo se po avtocesti Ljubljana – Koper. Zapustimo jo pri izvozu Brezovica in se peljemo po Tržaški cesti proti Dragomerju. Tam se vzpnemo proti cerkvici in avto pustimo na parkirišču pri pokopališču.

Pot nadaljujemo nazaj proti Tržaški cesti, a jo kmalu zapustimo in prečkamo avtocesto. Peljemo se skozi Vnanje Gorice in prispemo do Notranjih Goric. Tam pustimo avto na označenem parkirišču ob železniški postaji. Na robu parkirišča je kamnolom.

Pot nato nadaljujemo skozi vas Podpeč, kjer zavijemo levo in prispemo v vas Jezero. Avto pustimo na enem od označenih parkirišč ob jezeru Jezero.

Zadnji del poti se peljemo nazaj skozi vas Jezero do vasi Podpeč, kjer pot nadaljujemo naravnost, držimo pa se leve. Prispemo v Kamnik pod Krimom in nadaljujemo smeri Prevalje pod Krimom, a še pred njim zavijemo levo proti Sodnemu vrhu. Avto parkiramo na koncu poti in se vzpnemo proti spomeniku. 

Zanimivosti

Po legendi naj bi ime kraju Dragomer dala grofica, ki naj bi v 17. stoletju živela v gradu v Lukovici. Kraj ji je bil namreč zelo pri srcu, saj je bil po njenih besedah tu »dragi mir«. Besedi so z leti preobrazili v eno, ki daje kraju ime še danes – Dragomer. Najstarejša zgradba tu je cerkev sv. Lovrenca (prvotno sv. Nikolaja) s freskami iz 15. in 16. stoletja. Njen obisk ponuja čudovit razgled na Ljubljansko barje, ob njej se nahaja tudi pokopališče.

Ljubljansko barje leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Danes je to največje slovensko in tudi južnoevropsko mokrišče. Je dom številnim ogroženim vrstam in je razglašeno za Krajinski park. Nastalo naj bi pred dvema milijonoma let s pogrezanjem dela Ljubljanske kotline. Samo barje je nastalo zaradi nanosov reke Save, ki jih je odlagala na severni rob barja. Ti nanosi so preprečevali normalno odvodnjavanje in posledično so nastajala številna jezera. Zastajanje in odtekanje vode je oblikovalo pester in samosvoj barjanski svet, ki pa ga je ob naselitvi človek pričel spreminjati. Pričelo se je osuševanje in obdelovanje barja.

Trojno jezero, jezero z imenom Jezero, ki leži v vasi Jezero, nosi ime tudi Podpeško jezero. Leži ob južnem robu Ljubljanskega barja, prav pod obronki Krimskega hribovja. Zanj je značilna skoraj pravilna okrogla oblika s premeroma 135 m in 120 m. Preseneča njegova globina, saj se dno prične hitro spuščati v brezno, ki je globoko kar 51 m. Zaradi svoje oblike, barve in rastlinja je pogosto fotografirano iz zraka. Danes je tudi priljubljena turistična točka, kjer oddih iščejo plavalci, ribiči, sprehajalci in po zaslugi restavracije tudi ribojedci.

Hrib Sveta Ana se dviguje nad vasjo Jezero. S svojimi 484 m nadmorske višine je priljubljena izletniška točka tudi kondicijsko manj pripravljenih pohodnikov. Z vrha lahko uživamo čudovit pogled na Ljubljansko barje. Ob lepem vremenu nam pogled zaobjame tudi precejšen del Ljubljanske kotline in Alp. Na vrh vodi več poti (iz vasi Jezero in vasi Podpeč). Vse so lahke in dolge okoli pol ure hoje. Na vrhu stoji cerkev, ki je bila postavljena v 11. ali 12. stoletju v gotskem slogu,leta 1883 pa obnovljena v baročnem slogu. Nad vrati je nekoč stal kip sv. Ane s hčerjo Marijo in Jezusom, ki ga od leta 1938 lahko vidimo v Narodni galeriji. Cerkev je bila ponovno obnovljena leta 1968. 

Zemljevid

71,2 km, 06:43

Galerija slik

Naročite se na novice in bodite obveščeni o novih prispevkih na strani.
Please wait

Socialna omrežja

Prijava za registrirane uporabnike