Hribi

Info

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: do 3 ure
  • Letni čas: poletje, jesen

Višine

  • Višina izhodišča: 621 m
  • Višina cilja: 1017 m
  • Višinska razlika: 396 m

O poti

  • Parkirišče: ni parkirišča
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, kamnita pot
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot

Vrednote

  • Uživajte v: razgled, mir, gorsko cvetje
  • Naravne znamenitosti: potoki, reke
  • Urbane znamenitosti: brez

Potopis

Avto smo parkirali na (verjetno zasebni) posesti ob hiši takoj za mostom. Drugega možnega parkirišča v bližini ni bilo. Občutek ni bil ravno najboljši, a domačini niso nasprotovali ali nas opozorili na neprimerno parkiranje. Hkrati je bil ob tej hiši postavljen tudi prvi smerokaz za tlakovano pot proti Vodnikovem razgledniku, kar nam je dalo vedeti, da se pot prične ravno tu. Upali smo, da s svojim početjem ne bomo razjezili lastnika zemlje.

Na parkirišču se nismo predolgo zadrževali. Rajši smo vzeli pot pod noge in jo mahnili po poti skozi gozd. Hitro smo se vzpeli in prispeli do novih hiš. Tudi tu nas pot ni zadrževala, prečili smo cesto (kar smo kasneje naredili še večkrat) in ponovno prišli do gozda. Ker je v preteklih dnevih močno deževalo, je bil gozd razmočen, pot spolzka, v zraku pa je bilo čutiti vlago. A hkrati smo lahko občudovali intenzivne barve narave, našli pa smo celo radovedno žabo.

Staro tlakovano cesto smo dolgo časa zgolj slutili pod svojimi nogami. Potrebno je bilo precej domišljije, da smo si iz običajne poti, posute s kamenjem, pred oči prikazali tovorno pot zgodovine. A ko smo se še nekaj časa vzpenjali in večkrat prečili asfaltno cesto, je kamenje postalo podobno cesti. V večjih skalah pa smo zlahka našli žlebove in kolesnice, ki so jih za seboj pustili vozovi.

Ob prijetnem pogovoru, zanimivi tlakovani cesti in lepotah narave nam je pot hitro minila. Prispeli smo do križišča, kjer se priključi pot iz Koprivnika. Sledil je še kratek, malo bolj strm vzpon po stopnicah in že smo stali na razglednem vrhu.

Pričakali so nas sonce, čudovit pogled na dolino, mir in tišina poletnega dopoldneva. Zaradi vsega omenjenega in okusne malice iz nahrbtnika se nam prav nič ni mudilo v dolino. Šele ko se je najmlajši pohodnik spomnil na obljubo o kopanju v Bohinju, smo se odločili za povratek.

Pot navzdol je minila še hitreje kot pa vzpon. Razen nekaj zdrsov na vlažnem in z listjem pokritem kamenju večjih dogodivščin nismo doživeli. Veseli smo bili, da nas je avto počakal v takem stanju kot smo ga pustili. In še bolj veseli smo bili prijetne kopeli v bazenskem kompleksu v Bohinju, kjer smo se prepustili razvajanju ravno prav utrujenih mišic. 

Povezani prispevki

Dostop

Avtocesto Ljubljana – Jesenice zapustimo na izvozu Lesce. Peljemo se proti Bledu in nato proti Bohinju. Za naseljem Bitnje zavijemo ostro desno v smeri Jereke in Pokljuke. Cesta se najprej strmo vzpenja, nato pa za Koriti počasi postaja bolj položna. Peljemo se do avtobusne postaje, kjer zavijemo desno proti Pokljuki, Koprivniku in Jereki. Nadaljujemo skozi vas Jereka v smeri Pokljuke. Pri mostu čez Jerečico se prične naša tlakovana pešpot. Ker urejenega parkirišča ni, avto parkiramo na enem od primernih mest in upamo, da nas bo počakal v takem stanju kot smo ga zapustili. 

Zanimivosti

Vodnikov razglednik je 1017 m visoka gora. Ime je dobila po slovenskem pesniku in duhovniku Valentinu Vodniku, ki je del svojega življenja služboval na Koprivniku. Tu se je spoznal tudi z lastnikom fužin, Žigom Zoisom, ki je postal njegov mentor. Vodnik naj bi zelo rad zahajal na razglednik in užival v razgledu na Bohinjsko dolino ter okoliške gore. Danes je na vrhu postavljen križ, pod njim pa skrinjica s knjigo obiska in žigom. 

Obiskovalci Vodnikovega razglednika se ponavadi odločajo za vzpon po eni izmed naslednjih poti:

  • slabe pol ure dolga pot iz Koprivnika, pri čemer je višinske razlike 40 m,
  • dobro uro in 15 minut dolga pot iz Jereke, kjer se povzpnemo za 390 m. 

Obe poti sta dobro vzdrževani, označeni, lahki in tehnično nezahtevni. Še posebej zanimiva je pot iz Jereke, saj je del poti speljan po tlakovani cesti iz 18. stoletja. Pot je bila prvotno namenjena trgovskim potrebam; povezovala je sever in jug. V že omenjenem 18. stoletju so jo tlakovali za potrebe oskrbe z železovo rudo in ogljem iz Pokljuke. Danes pa se po njej lahko vzpnemo na Vodnikov razglednik. Še vedno pa so dobro vidni tudi žlebovi, ki so jih v letih uporabe izbrusila kolesa vozov.  

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik