Hribi

Potopis

Vzpon smo pričeli po desni strani ceste. Pot se vije po melišču in skozi ruševje po desni strani Mojstrovke. Vzpon ni pretežak, čeprav se pot kar hitro vzpenja. Tudi sonce zna poleti že kmalu segreti kamenje in zrak med ruševjem, tako da je priporočljivo izlet pričeti zgodaj zjutraj. Po kakšnih tridesetih minutah prijetnega vzpona smo prišli do prelaza – križišča, kjer se lahko levo odpravimo proti Mojstrovki. Mi smo se odločili za desno pot, ki nas je po ravnem vodila skozi rušje.

Pot je pričela po nekaj desetih metrih zavijati proti desni in se nato, še vedno po ravnem, viti vzporedno s pobočjem Mojstrovke. Dolgo časa je potekala po varnem terenu, le pred zadnjim vzponom je prečkala strmejši predel, ki nudi poglede globoko v dolino. Če ste se za ta drugače lahek in varen pohod odločili z majhnimi in živahnimi otroki, je teh nekaj korakov treba malo bolj popaziti nanje.

Zadnji kratek vzpon nas je privedel na planino Sleme. Travnik, jezera, lepi pogledi na Alpe, mir so lastnosti, ki so kar vabile k počitku v senci kakega od dreves, ki v jeseni nadenejo modne zlate barve. V jezerih smo z nekaj sreče našli planinske pupke, ogroženo živalsko vrsto. Z nekaj smole pa bi lahko tam našli samo kakega sršena ali komarja.

Do vrha nas je ločilo le nekaj korakov. Čeprav se jih splača narediti, pa na vrhu pravega užitka kljub lepemu razgledu ne bo. Živinoreja je tu pustila svoj pečat – namesto trave najdemo koprive, namesto vonja rožic pa dehteče bobke drobnice. Malico tako priporočamo pri povratku na planino. Vračali smo se po isti poti. Tokrat smo bili pozorni na vse cvetoče rastline, ki smo jih tekom poti navzgor zgrešili.

Povezani prispevki

• Po dolini Trente

Dostop

Peljemo se po gorenjski avtocesti, ki jo pri Jesenicah pred platojem Karavanke zapustimo in se po lokalni cesti peljemo proti Kranjski Gori. V Kranjski Gori zavijemo levo proti Vršiču. Po vijugasti in razgledni cesti se peljemo mimo jezerca Jasna, Ajdovske deklice in Ruske kapelice na vrh prelaza, kjer pustimo avto in verjetno tudi plačamo parkirnino. Pot pričnemo s prečkanjem melišča in ruševja na desni strani ceste.

Zanimivosti

Vršič, izhodišče našega vzpona na Slemenovo špico, je z 1611 m najvišji slovenski cestni prelaz, ki povezuje Gorenjsko s Trento. Znamenito vijugasto cesto, ki iz Kranjske Gore vodi na Vršič in nato v dolino Trente, so v težavnih in nevarnih razmerah med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki. Žrtvam gradnje v spomin je postavljena Ruska kapelica, v opomin pa si lahko ogledamo tudi številna pokopališča. Vendar pa je prelaz kot povezava med pokrajinama bil poznan že pred vojno, najverjetneje že od staroselcev. Danes je kot najvišji prelaz v Sloveniji oblegana turistična točka ter izhodišče za obiske Velike in Male Mojstrovke, Prisojnika, Planje in Slemenove špice. Ob poti srečamo naslednje planinske domove: Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Poštarska koča (1725 m).

Slemenova špica se s svojimi 1911 m dviguje nad planoto Sleme. Je znana razgledna točka, na kateri so nastali legendarni fotografski posnetki z Jalovcem v ozadju ter macesni in jezerci v ospredju. Dviguje se nad Tamarjem, ki je tudi eno od izhodišč za vzpon na Slemenovo špico. Drugo izhodišče je prelaz Vršič, od koder vodi lahka, sprehajalna pot mimo Mojstrovke do Slemenove špice. Je prijetna pohodniška točka, ki nas pri obisku nagradi z razgledom, senco pod macesni ter občudovanjem planinskih jezerc.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik