Hribi

Info

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: do 3 ure
  • Letni čas: pomlad, poletje, zima

Višine

  • Višina izhodišča: 1300 m
  • Višina cilja: 1630 m
  • Višinska razlika: 330 m

O poti

  • Parkirišče: neoznačeno parkirišče
  • Podlaga poti: gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot

Vrednote

  • Uživajte v: razgled, turistična ponudba, gorsko cvetje
  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: brez

Potopis

Lepa vremenska napoved prek vikenda je spodbudila našo željo po novem pohodu. Novozapadli sneg in z njim povezana precej povečana nevarnost plazov pa so precej omejili izbiro ciljev. Tako smo se odločili za poleti in pozimi dobro obiskano planino Lipanca ter z njo tudi Blejsko kočo. Sam sem se ponovno na pohod odpravil s smučkami, Bubika pa je na terenu želela preizkusiti nove krplje.

Kljub pozni uri in lepemu vremenu nas je na parkirišču pričakal mraz. A že prvi koraki v gozd so odgnali hlad. Pričel se je užitek v beli in s soncem obsijani naravi. Gaz je bila dobro utrjena, strmina pa tudi ne prehuda. V duhu te poti je nekaj, kar človeka prisili k fotografiranju. Ko sneg odleze se ob poti pojavi nešteto barv cvetlic. Še posebej lep in znan je travnik na začetku Lipanske planine, pod kočami. Ta travnik se namreč vsak mesec obarva v drugo barvo.

Tokrat pa je bila barva le ena – bela. A to ni zmanjšalo števila pritiskov na sprožilec fotoaparata. Bubičine krplje so se dobro odrezale. Čeprav je morala imeti malo širši korak, pa ji zato ni nič drselo. Pravi, da je lažje hodila kot pa poleti. Ob hoji in pogovoru smo po dobri uri in dvajset minutah prišli do koče, kjer so se že nabrale skupinice ljudi. Malo smo si oddahnili in odžejali s toplim čajem.

Ker se je na Mrežce navlekla megla, smo se odločili kar za povratek v dolino. Tokrat je aparat nosila Bubika, sam pa sem se s smučkami pobijal po pobočjih pršiča, a tudi skorje. Skozi gozd pa me je čakal sam pršič. Škoda, da ni bilo večjega naklona, da bi lahko dlje časa vozil po njem. Večino časa so bile smučke prikovane kar na utrjeno gaz. Po skupno dveh urah in štirideset minut pohoda smo se ponovno zbrali pri avtomobilu. Pokljuške lepote so nam, čeprav vreme ni bilo ravno idealno, polepšale dan in nam napolnile baterije za prihajajoč teden.

Povezani prispevki

Dostop

Po gorenjski avtocesti se peljemo proti severu. Na izvozu za Bled zavijemo z avtoceste. Peljemo se skozi Bled in v semaforiziranem križišču zavijemo desno v smeri Pokljuke. Ko se povzpnemo na planoto pri Mrzlem studencu zavijemo desno na makadamsko cesto, ki vodi v gozd. Na križišču se odločimo za levo smer (pl. Javornik - avtobus). Avto pustimo ob robu ceste ob oznakah za začetek pešpoti proti planini Lipanca (ob planini Javornik).

Zanimivosti

Pokljuka je visoka kraška planota, obrasla z gozdovi. Leži v Triglavskem narodnem parku. Čeprav spada v področje Julijskih Alp, je kraškega nastanka, o čemer nas hitro prepričajo brezna, vrtače in konte. Izoblikoval jo je ledenik, ki je ob umiku pustil za seboj močvirja, sicer eno izmed pokljuških znamenitosti, a hkrati tudi razlog težke prehodnosti nekaterih pokljuških gozdov. Slednji so povečini iglasti, prevladujejo smreke. Številne pašne planine pričajo o razširjeni živinoreji.

Na eni izmed planin, Lipanski planini, stoji Blejska koča. Zaradi lahke dostopnosti je to ena najbolj obiskanih koč, kjer lahko celo leto srečujemo pohodnike, izletnike in sprehajalce. Do nje lahko dokaj enostavno pridemo iz Medvedove konte, Pri Rupah, Rudnega polja ali Šport hotela, težavnejši pa je dostop iz Krme. Je eno od izhodišč za izlete na greben Mrežc, Lipanskega vrha, Debele peči, za bolj utrjene planince pa tudi za obisk Viševnika, Vodnikovega doma ter naprej Triglava.

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik