Hribi

Potopis

Z Bubiko sva si tokrat privoščila malce lažji izlet, pravzaprav je bil bolj podoben sprehodu. Pričela sva ga na Kriški planini pod Krvavcem. Pot naju je vodila najprej navzgor, čemur je sledil spust na prvotno višino. Razočarana sva morala ponovno zagristi v kolena in se dvigniti na planino Koren.

Med potjo sva občudovala in slikala rožice. Na planini Koren sva malce počila nato pa nadaljevala pot na najino desno, proti Košutni. Pot je bila sicer precej strma, na nekem delu zavarovana z zajlo in klini, saj sva se vzpenjala po steni. A preostanek je bil lep in ne preveč naporen. Tako sva kmalu prispela do planine Košutna, kjer sva duhala in slikala murke (svetle) ter opazovala konje. Ustavila sva se tudi pri zanimivi kapelici, postavljeni v spomin preminulemu fantiču, ki ga je zasul plaz.

Proti Košutni sem se vzpel sam. Mislil sem namreč, da bo pot bistveno težja in manj označena, a se je izkazalo ravno nasprotno. Zato se bova na vrh še enkrat povzpela oba, saj sem kmalu opazil svojo zmoto na Bubikinem žalostnem, razočaranem in jeznem obrazu.

Prav tako sem nekje zgrešil odcep proti najinem naslednjem cilju - Kompoteli. To je travnat in z rušjem porasel vrh. Zaradi zmote sva tako prišla direktno na vrh Korena. Z njega sva imela zelo lep pogled na najino zmoto, kar je še utrdilo najino željo po ponovitvi tega izleta. Koren se dviga 1999m nad morjem in je tako najvišji vrh v ožjem področju. Z njega se je videl čudovit razgled na okoliške hribe in v dolino. Pomalicala sva in se odpočila ter pošalila z ostalimi pohodniki.

Pot proti Zvohu sva nadaljevala po grebenu imenovanem Jež. Pot je bila precej zračna, a drugače precej nenaporna, saj je sestavljena iz kratkih vzponov in spustov. Zaradi stalnega krušenja pa je bila precej nevarna in je zahtevala siguren korak. Edini težji del je bil nekje proti sredini poti, kjer se je bilo potrebno po krušljivem terenu ob pomoči zajle spustiti kakih 10-15 metrov in nato brez te „pomoči“ tudi dvigniti. Ko sva prek neštetih vrhov končno prišla do Zvoha sva bila že kar malce utrujena. Po počitku sva se odpravila proti domu na Krvavcu, kjer sva popila pijačo in se okrepčala s sendviči in čokolado. Čez slabe pol ure sva bila že nazaj pri avtu.

Povezani prispevki

• Po Krvavcu

Dostop

Skozi Cerklje do vasi Grad. Tam zavijemo desno proti Ambrožu pod Krvavcem. Na prvem večjem križišču levo in na naslednjem desno (še vedno proti Ambrožu). Prispemo do Ambroža in pot nadaljujemo proti Kriški planini po glavni cesti. Cesta preide v makadamsko. Parkiramo na Kriški planini in se odpravimo proti planini Koren.

Zanimivosti

Pod Krvavcem, znanim zimsko-športnim središčem, leži na nadmorski višini okoli 1450m Kriška planina, ki pozimi predstavlja morda malo manj znani del krvavških smučišč, poleti pa pašne površine in izhodišče za prijetne sprehode po okoliških hribih. Je tudi izhodišče za pohod na planino Koren, ki leži pod pobočjem Velikega Zvoha, najvišje točke krvavških smučišč. Planina Koren poleti poleg občasnih planincev gosti pašno živino. Na tej, sicer lepi planini zaradi njene lege ne bomo mogli uživati v lepih razgledih; vseeno pa bomo tu videli pastirsko kočo ter sosednje vrhove. Strm vzpon nas loči od planine Košutna, ki leži pod na pobočjih gore Košutna. Za razliko od planine Koren se planina Košutna ne nahaja v dolini, zato lahko od tu opazujemo lep razgled na Ljubljansko kotlino. Tu lahko srečamo pastirski dom ter zanimivo kapelico, postavljeno v spomin pod plazom preminulemu fantu. Nad planino se nahaja vrh Košutna, ki je visok 1974 m. Porasel je z rušjem, pohodniku pa odpre pogled proti Grintavcem, Krvavcu in Kalškem grebenu. Pot lahko nadaljujemo proti Kompoteli (1981 m) ali 1999 m visokemu vrhu Korena, od koder nad do Velikega Zvoha (1971m) loči še precej zračen in razgleden greben Jež.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik