Fiat lux!

Trenutno počutje: utrujen, s polno glavo idej za pisanje.

Trenutno stanje

Bralec je zagotovo opazil, da se zadnje čase večkrat sklicujem na Matta M., a ta mladenič me zanima iz več razlogov, ki pa jih ne bi našteval. V izogib komentarjem s homofobično tematiko dodajam, da me predvsem zanimajo njegovi zapisi. Človek je pravkar praznoval njegov 26. rojstni dan, kar pa mu ob branju besed ne bi pripisal. Torej je dve leti mlajši od mene, a njegovi pogledi, načrti, cilji, prekašajo starostno razliko. Za povrh pa iz njih stalno seva še vedno prisotna otroška razigranost. Ko gledalec spremlja njegove zapise, se pogosto ne zadeva, da opazuje osebo, ki je Internetu prinesla eno najboljših blogerskih osnov trenutnega časa. In ta sistem podarila svetu na način, pri uveljavitvi katerega je rajnka Jugoslavija spodletela.

Belo

ali rdeče?

In ko tako iz njegovega bloga presedlam na kakšnega od naših spletnih časopisov, se mi oko ustavi pri opisih strašnih in nebo parajočih političnih novosti, ki pretresajo našo lepo domovino. In v upanju, da mi žolč do konca zavre ter želodčna kislina prežge moj prevelik in požrešen želodec, branje nadaljujem še pri komentarjih. In primerjam komentatorje med seboj. Beli in rdeči, vsi večni zatiranci in mučeniki, lomijo kopja in izkrivljajo besede v članku podpisanega pisuna, rešujejo svet ali vsaj svoj ego. Žalostno je, da tudi pri vremenski napovedi komentarji vedno zaidejo med komunajzarje in belogardiste, kjer pa se znanje zgodovine in verjetno tudi besedišča komentatorjem tudi ustavi.

Posveti v temo, tujec!

Vsi skupaj v naravi

In ko grem zvečer na pohod z baklami do Krive jelke, vidim pravi obraz ljudi, ki jih nepričakovan dogodek spravi iz zamaknjenega žolčnega vsakdana. Sprašujem se, zakaj prek dneva nosimo maske in si s kislino kvarimo ustni zadah, če nas že kratek sprehod po z naravno lučjo osvetljenega snega pripelje do nas samih. In ko v Gorenjcu berem o pohodu na Dražgoše, spet vidim taisti obraz ljudi, željnih … Kako naj opišem to drobno podobnost, ki sem jo opazil med Mattom in množico pohodnikov?

Bakla upanja

Živi in pusti živeti je verjetno edina resnica, ki nam manjka in ki nam zakriva naše prave obraze. Da smo beli in rdeči, oranžni, črni in roza-pikčasti, in hkrati dovoljujemo drugim, da so, kar so. Težka preizkušnja za ego, a dobra za srce. Na svetu ni barve, ki bi nas lahko določevala in omejevala. Smo otroci mavrice, le da včasih na to pozabimo. In ne živimo 5, 10, 15, 20, 50 ali 100 let nazaj; živimo tu in zdaj. In kje bomo jutri? Upam, da bomo imeli, ko nas prihodnost končno dohiti, na sebi pravi obraz.

Ogenj v nas

Pisanje knjižnih obnov za Bubije je običajno mučno opravilo. A če človek to počne v borovem gozdičku ob pesmi škržatov ali pa, tako kot sedaj, na pečini nad morjem, postane to eno najlepših opravil.

Nad mano sonce in modro nebo, pod menoj pa morje, ki nosi s seboj celo paleto modrih odtenkov, a niti ena od njih se ne ujema z barvo neba. Na obzorju se prične s temno modro, ki prehaja v svetlejši pas. Nato spet temno modra tvori vzorec na morski gladini in končno pod menoj preide v turkizno modro.

In kot da lepota barv ni dovolj, pod seboj zagledam morsko dno. Po njem se sončni žarki igrajo z morskimi ježki, metulji pa nad valovi plešejo v vetru.

Za menoj, pravzaprav za Bubiji, je zanimivo in napeto obdobje. Začelo se je namreč obdobje osamosvajanja in selitve v novo stanovanje. Ta selitev se je pred štirinajstimi dnevi zaključila in od takrat naprej živimo bolj ali manj samostojno življenje. Ker so bili zadnji tedni te selitve še posebej napeti in ker je tudi sedaj še treba marsikaj postoriti, je tale moj blogec kar sameval, brez novic in obvestil.

Vseeno pa sem o njem dosti razmišljal. O blogu namreč. Predolgo ima že enak izgled, predolgo ima svoj naslov, predolgo nima neke pametne strukture, ki bi odražala to, v kar se je tekom let razvil. Čeprav je včasih najboljše, če se s škarjami prereže vez s preteklostjo in se prične na novo, pa je tale blog pravzaprav ogledalo mojega življenja. Ustvarjen je bil za zapisovanje mojih misli in razmišljanj, nato je bil center mojega duhovnega napredovanja in nazadovanja, nato je obema tematikama pridružil še zapise iz vsakdanjika in pa tudi izlete, recenzije, slike, filme, skratka vse, kar je povezano z menoj.

Določiti smer, v katero naj se blog obrne, je težko. Veliko je potrebno pregledati, analizirati, tako blogovi zgodovini kot tudi v moji glavi. Kajti ne glede na vse gre tu še vedno za moj dnevnik in kot takemu je skoraj nemogoče dati neko ograjo, znotraj katere se mora gibati. Tako kot tudi sam sebi ne morem dati nekih oznak in nato bivati znotraj njih.

Najlažje je reči, da je to moj dnevnik, in ga nato voditi kot takega. Brez strukture, brez obvez in brez pravil. Zgolj zapisovanje misli in počutja. A to je tako nezanimivo. Morda bi bilo zanimivo zame, da bi lahko iz teh besed na stara leta pisal spomine. A kaj, ko takrat ne bo v tej zmešnjavi besed moč najti tiste pametne, prelomne zapiske, ki mi bodo zanimivi. Ko sedaj listam po zgodovini bloga vidim, da sem marsikaj pametnega zapisal. Nekatere zapise ste bralci nagradili z objavami na agregatih, nekatere z objavami na svojih blogih in straneh, nekatere pa s komentarji.

Hkrati pa sem našel v prahu ležeče zapise o budizmu, o svetih spisih, ki jih širše množice niso nikoli videle in za katere ni nobenega zunanjega indikatorja, da bi bile lahko bralcu zanimive in da bi izstopale iz povprečja. Posledično jih tudi sam do sedaj nisem našel. In ti zapisi mi dajo misliti. Zaradi njih iščem strukturo bloga, ki bo bralcu poleg vsakdanjih misli in blodenj lahko postregla tudi s kakovostnim branjem, z bolj strukturirano tematiko in večjim pregledom na vsebino mojega življenja.

Saj blog vendar pišemo, pa če si priznamo ali ne, malo zaradi lastnih lukenj v spominu, malo pa zato, da bi sebe predstavili javnosti. Torej je želja vseh, da bi se naši blogi brali in naše življenje slišalo naokoli. Kako bom to dosegel sam, pa čisto iskreno povedano še ne vem.

Ko parkiraš pod borovci pokrij avto, drugače boš spet cel teden drgnil z njega smolo. Mimogrede, sončnično olje je trenutno najboljši odstranjevalec teh nadležnih kapljic.