Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Pet dni smo se potepali po Nemčiji. Začeli smo na Bavarskem z gradovi kralja Ludvika II Barvarskega. Ogledali smo si dvorec Linderhof in grad Neuschwanstein. V prihodnjih dneh smo obiskali zabaviščni park Legoland, si ogledali mesto Ulm z najvišjim cerkvenim zvonikom na svetu, in Augsburg, rojstno mesto Mozarta. Zadnji dan smo obiskali jezero Chimsee in si ogledali grad Herrenchiemsee.
Obiskali smo Istro v spomladanskem času. Nastanili smo se v Barbarigi, od koder smo tretji dan le dočakali sonce in lahko odšli raziskovati Kamenjak spomladi. Obiskali smo nekaj plaž in se sprehodili do najjužnejše točke polotoka. Navdušeni smo bili nad pomladnimi barvami, saj je vse naokoli nas cvetelo. Pri vračanju smo obiskali še Vodnjan, Limski kanal z Romualdovo jamo, Vrsar in Poreč.
Sprehodili smo se po parku Begunjske graščine. Po promenadi smo prišli do grobišča talcev, senčnice Brezjanke in paviljona Jožamurka s kapelico sv. Jožefa, arhitetka Jožeta Plečnika. Ob povratku smo pri vhodu graščine videli še veliki zvon cerkve sv. Urha, nato pa smo se odpeljali naprej do ruševin gradu Kamen. Malo smo se potepali po ruševinah, potem pa smo se strmo povzpeli do jame Zijalke.
Na Triangel sva se podala iz Ljubelja, od koder sva se vzpenjala po pobočju smučišča Zelenica. Pot ponuja lepe poglede na Begunjščico, obenem pa sva uživala tudi ob pogledih na številno cvetje. Kolovozna pot se je vila v serpentinah vse do Doma na Zelenici. Po čokoladnem prigrizku sva se po brezpotju travnika podala na vrh Triangla. Kljub oblakom sva uživala v malici s čudovitim razgledom.
Odšli smo na potep po Jezerskem. Že ob poti smo se ustavili in si ogledali Deželna kamna ter vojaški bunker. Od Planšarskega jezera smo se sprehodili do cerkve sv. Andreja, nato smo se z avtom odpeljali v do Ankove domačije in odšli do Jezerske slatine. Po malici s pogledom na Planšarsko jezero smo si pred odhodom domov želeli ogledati še lehnjakove izvire, a smo našli le kamnolom.
Stari grad nad Kamnikom nam je ostal v spominu po lepem razgledu v dolino, ohranjenih ruševinah grajskega obzidja in pravljičnim presenečenjem za najmlajše. Kljub strmejšim odsekom vzpona do gradu, smo pot nadaljevali še na bližnjo Visoko špico. Tu smo uživali v počitku na klopeh in še lepšem razgledu kot pri Starem gradu. Ob povratku v dolino smo si privoščili dobro sladico v bližnji slaščičarni.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Roman Alamut, avtorja Vladimirja Bartola, nas popelje v Perzijo, kakršna je bila leta 1092, ko so se bili boji za prevlado v Iranu. Skozi tekoče zapisane besede vstopimo v realen svet vojnih in političnih spletk. A kaj kmalu si pričnemo postavljati vprašanja o tem, kaj je resničen svet in kaj zgolj iluzija prefinjenega stratega ter ali svet vodi blaznež ali človekoljub. Tanka je linija med...