Fiat lux!

Vsi, ki me poznate, pa tudi tisti, ki spremljate moj blog, verjetno veste, da me zelo privlači vse, kar je povezano z nordijsko mitologijo. Med drugim sem se ravno iz tega razloga lotil preučevanja Run. Tekom časa so mi tako v roko prišle Poetične Edde, islandske junaške pesnitve. In sedaj sem imel to srečo, da sem ob enem izmed obdarovanj prejel slovenski prevod Kalevale, finskega narodnega epa, ki ga je zapisal Elias Lönnrot. Obnovo te res zanimive zbirke pesnitev si lahko preberete v prispevku na moji spletni strani Kalevala (ljudsko izročilo). Tam boste našli tudi nekaj besed mojega razmišljanja o delu in ljudskem izročilu na splošno.

Pisanje knjižnih obnov za Bubije je običajno mučno opravilo. A če človek to počne v borovem gozdičku ob pesmi škržatov ali pa, tako kot sedaj, na pečini nad morjem, postane to eno najlepših opravil.

Nad mano sonce in modro nebo, pod menoj pa morje, ki nosi s seboj celo paleto modrih odtenkov, a niti ena od njih se ne ujema z barvo neba. Na obzorju se prične s temno modro, ki prehaja v svetlejši pas. Nato spet temno modra tvori vzorec na morski gladini in končno pod menoj preide v turkizno modro.

In kot da lepota barv ni dovolj, pod seboj zagledam morsko dno. Po njem se sončni žarki igrajo z morskimi ježki, metulji pa nad valovi plešejo v vetru.

Med poletjem sem prebral zanimivo knjigo Demon in gospodična Prym avtorja Paula Coelha. Knjiga mi je kljub relativno majhnemu številu strani, dala precej materiala za razmišljanje. Zato jo toplo priporočam vsem zainteresiranim bralcem, ki jih zanimajo vprašanja dobrega, zla in družbene vpetosti v ta dva pola. Obnovo in del mojih razmišljanj pa lahko preberete na Pr’ Bubijih, poglavje Demon in gospodična Prym (Coelho, Paulo).

Ker sem se moral kljub dopustu oglasiti malo v matični lekarni, sem sklenil, da bom dan izkoristil še za kak krajši sprehod ali izlet. Pogovor se je zavlekel, megla se pa na noben način ni dvignila, čeprav se je ves čas slutilo sonce. Tako sem se odločil pokukati proti Dovški babi.

Na križišču, kjer sem pustil avto, je vse skupaj kazala na en lep dan na snegu.

Len, kakor sem, sem se pripeljal do križišča, od koder smo se ponavadi sankali. Prijetno presenečen sem ugotovil, da se je zima tu gori že pričela in da bom gazil po snegu. Še bolj pa se je snega razveselil Podi, ki me je tokrat spremljal.

Barve

Megla

Že po parih korakih sem ugotovil, da s soncem ne bo nič. Megla se je dvignila in me spremljala ves čas sprehoda. Glede na kondicijo in uro, ki me je že krepko priganjala, sem se rajši odločil za uživanje in slikanje in vrh prepustil kakšnemu drugemu dnevu.

Dir

Skrivnostni gozd

Po dobri uri sprehoda sem se naveličal gazenja snega, pa tudi Podi je pričel kazati prve znake utrujenosti. On ni samo gazil, zaradi svojih manekensko dolgih no je moral ves čas skakati, da se je skobacal iz snega.

Jesenska

Megle in snega sem se po svoje pravzaprav razveselil, saj so mi nudili novo okolje za slikanje in nove motive. Žal pa sem se tudi zavedal, da bo večina slik zagotovo … … … meglenih.

Na "planini"

Pretekli vikend smo z Bubiko preživeli na toplem soncu primorja. Obiskali smo Kras, si ogledali rdeči ruj in prehodili del Poti miru. Da pa se ne bom podvajal vas vabim, da si več o izletu preberete kar na najini spletni strani Pr’ Bubijih – Pot miru na Krasu. Ker nam je ostalo še dovolj sončne svetlobe, smo obiskali še znano in slikovito mesto Štanjel. Več o njem pa prav tako Pr’ Bubijih – Štanjel. Slike so kot ponavadi Galeriji. Tudi njih se splača pogledati, saj je Kras te dni resnično lep.

G. Gradišnik;

Vedno sem bil mnenja, da je cilju prevajalca prevesti delo tako, da ga bralec razume brez dodatnih razlag. A glede na to, da ste kot kaže eminenca slovenskega prevajalstva, sedaj vidim, da sem živel v zmoti. Glede na vaše zadnje prevode obsežnejših del, katerim ste dodali bolj ali manj obsežno spremno besedo prevajalca, bi namreč dejal, da vam vaši prevodi ne odgovarjajo in da z njimi niste zadovoljni. Zakaj ste torej rajši zapravili tistih nekaj strani v knjigi, namesto da bi prevod izboljšali? To, da v teh spremnih besedah blatite kolege v vašem poklicu kaže kvečjemu na vašo nezmožnost konkurirati na trgu tovrstne delovne sile.

V vašem prevodu Harry Potterja po blatu vlačite g. Kendo, čeprav moram reči, da so bralci rajši kot njega po blatu vlačili vas. Verjetno mi tudi ne boste verjeli, če rečem, da smo nekateri prebrali originalne knjige in njihove prevode, saj je v vaših besedah moč čutiti dvom o izobrazbi bralcev tovrstnih knjig. A tega ne pišem zaradi nesrečne otroške pravljice, kjer me je vaša spremna beseda, skoraj daljša od originalnega dela, pripeljala do nespečnosti.

Tokrat pišem o pičlih in popolnoma nepotrebnih dveh straneh vašega blebetanja v Húrinovih otrocih. Upam, da mi boste, preden sklenete, da je edini namen mojega pisanja razžaliti vašo eminenco, dopustili, da svoje besede razložim. V omenjeni spremni besedi opravičujete ne-sledenje smernicam ustaljenih prevodov drugih avtorjev s tem, da tudi oni ne sledijo vašim odličnim prevajalskim odločitvam. Ker se ne želite spustiti v nesmiseln lov mačke z mišmi in odkrivanja, ali je bilo prej jajce ali miš, bi vam lahko celo verjel. A žal ta spremna beseda ni edina, niti to delo ne edino, ki sem jih prebral. Kot sem že omenil, sem se uspel prebiti tudi čez vaš nesrečni, ponesrečeni in od začetka do konca zgrešeni prevod tiste otroške knjige o mladem čarovniku, kjer v lastnih besedah priznavate, da namenoma ne sledite predhodnikovim smernicam zaradi lastnega prepričanja v vaše nad-sposobnosti. In v kolikor bi vam še lahko opravičil bodisi besedo v enem ali drugem delu, pa vam nasprotujočih si norm ne morem. Vedno sem vas namreč imel za velikega prevajalca. A tovrstno opravičevanje in napadanje drugih bi lahko opravičil le kakšnemu vase zagledanemu ne-samokritičnemu nesposobnežu. To pa verjetno niste, kajne?

Pa pustimo ob strani te malenkosti in nepomembna vprašanja. Vi ste prevajalec, jaz pa bralec. A jaz sem tudi kupec del, ki jih vi prevajate. In ko kupim knjigo, zanjo rad plačam tako ceno, kot menim, da je knjigi primerna. Moram povedati, da vaše soavtorstvo v mojih očeh knjigam znižuje ceno. Morda je tako tudi pri komu drugemu in če nas je takih, v vaših očeh nedvomno čudakov, dovolj, se boste vi in tudi vaši delodajalci morali zamisliti. Ali boste še naprej pisali svoje spremne besede prevajalca v tujih avtorskih delih in jim s tem zniževali ceno ali pa boste rajši svoja razmišljanja zapisali kot svoje lastno avtorsko delo. Morda bi vam kot tretjo opcijo v razmislek podal še, da svoj naslednji prevod opravite korektno in nam, neukim in neumnim bralcem, razumljivo prevedite, kar je avtor želel v svojem jeziku povedati. No, za našo boljšo voljo in miren spanec je na srečo tu še četrta pot, pot prevajalca sej evropskega parlamenta.

In lepo vas prosim, za to četrto pot se odločite še preden iz kakšne vaše spremne besede uide v Tolkinovo delo beseda Sredzemlje!

S spoštovanjem,

Luka