Fiat lux!

Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na  svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz  plastenk. Očitno se je modni trend  v Slovenijo prenesel iz tujine,  saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce  in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.

A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več  okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže,  izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo,  ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

Pa začnimo z denarjem!

Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000  krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja  in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije  vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi  zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo.  Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000.  krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo  iz pipe.

Kako je z kakovostjo vode iz plastenk?

Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz  plastenk, določa pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/2004). Pravilnik  je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril  koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu  vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja  kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku.

Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata z  kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri  proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi  mest “odkrili” najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne  polnilnice.

Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z  boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo  kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za  kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno  razvidno in za potrošnika enostavno.

Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz  polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike  količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se  žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v  razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem  vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo  naše okolje.

Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na  račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje  številke so prav grozljive. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke,  zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4  mega joulov  energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije,  kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih  plastenk.

Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo  le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk  porabili ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo  prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili,  prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem  hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz  plastenk in njihovo morebitno recikliranje.

Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z  nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko,  v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne  količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V  ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17  milijonov sodčkov surove nafte.

Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na  katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode so  proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je  bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni  komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z  zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

---

Članek sem prejel prek maila od (ne)znanega pošiljatelja. Avtorica naj bi bila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V kolikor članek navaja nepravilne podatke, ga je pod imenom dr. Kajfež Bogatajeve spisal kdo drug ali pa da z objavo kršim kakšne avtorske pravice prosim, da me o tem obvestite.

Po prebrani knjigi o Nostradamusu in njegovih prerokbah si poskušam v glavi izoblikovati lastno mnenje o tematiki prerokovalcev in vedeževalcev. Če bi hotel razvrstiti vse samooklicane napovedovalce usode glede na populacijo in nadarjenost, bi kmalu videl, da tu normalna porazdelitev ne drži. Na spodnjem delu krivulje se namreč nahaja velika večina populacije, medtem ko je res nadarjenih zgolj peščica. Pa še za te ne vemo ali so resnično nadarjeni ali imajo zgolj srečo.

Nostradamus naj bi spadal v skupino nadarjenih. To naj bi se videlo že za časa njegovega življenja, zares jasno pa je to postalo šele sedaj, ko se naj bi kar nekaj njegovih prerokb uresničilo. Ampak poraja se mi vprašanje, če so se resnično uresničile v dejanjih ali samo v razlagah. Zavedam se, da zaradi ene prebrane knjige nisem strokovnjak, zato moja sodba ne more biti podlaga za kakšna nadaljnja sklicevanja. A vseeno mi je knjiga dala misliti …

Prerok je pisal v šifrah. S tem je želel zavesti javnost in kler, da mu ne bi prehitro podkurili. Med te šifre spadajo astronomija, katere velik poznavalec je bil, anagrami ter namensko napačno zapisovanje besed ter imen. Že anagrami, še posebej tako imenovani delni anagrami, pripeljejo do različnih razlag med poznavalci vidčevih del. Pravzaprav lahko iz marsikatere besede skujemo celo paleto popolnoma nasprotnih si pomenov. Taisti problem pride še bolj do izraza pri napačnem črkovanju besed, saj tu različni interpretatorji najdejo različne besede in hkrati tem besedam dajejo tudi različne pomene ter težo.

Tako kmalu pridemo do situacije, ko eno samo prerokbo, zapisano v štirih kratkih vrsticah, dva poznavalca postavljata v čisto drugo obdobje. In hkrati pridemo do situacije, ko veliki vladarji na podlagi prerokb, ki so jih bolj ali manj prikrojili svojim interesom ter iz njih pobrali samo tisto, kar jim ustreza, na podlagi vidčevih besed pričenjajo vojne in se čudijo, ko jih tudi izgubijo. Še bolj zanimive pa so situacije, ko se sami razlagalci prerokb pričnejo spraševati, zakaj je o nekem francoskem palčku zapisanih toliko besed, medtem ko o njihovi veliki, vsemogočni in edini civilizirani državi onstran Atlantika napovedovalec nameni zgolj besedo in dve. Ter iščejo vse mogoče zlovešče besede o padcu nebotičnika, zastrupljeni vodi v velikem jabolku, in še bi se dalo najti kaj o črnem predsedniku – antikristu.

To pa samo kaže na preprosto dejstvo. Nostradamusove besede je očitno možno tolmačiti tako, kot subjektu najbolj ustreza. Ali to pomeni, da je pravzaprav pisal zgolj pravljice? Ali pa morda to pomeni, da njegovemu umu še vedno nismo dorasli in da še vedno preveč subjektivno gledamo na besede zapisane v ugankah. Se je tekom petih stoletij enostavno nabralo toliko različnih dogodkov in okoliščin, da so njegove besede dejansko postale meso? Ali pa je resnično videl prihodnost, a nam je preteklost še vedno preblizu, da bi lahko jasno razločili pomen njegovih besed? In za konec še zadnje vprašanje: Ali je namenoma pisal zgolj za lastno slavo, da njegove šifre uspemo razvozlati šele ko se je dogodek že zgodil?

Po dolgem času spet eno kratko poročilo s koncerta. Tokrat smo se udeležili slavne Zbiljske noči, kjer smo si med drugim ogledali nastopa Vlada Kreslina in pa Merqury band-a. Vlado je naredil odličen šou, še vedno zna svojo glasbo približati publiki, ne glede na to ali gre za mlajšo, starejšo, pijano ali trezno populacijo. Kapo dol pred njim. Prav gotovo pa so bili zvezde večera oponašalci slavnih Queen-ov. Ponovno so na odru zadonele rock kitare, slišala so se znana besedila. Tako pojave, nastop, kretnje kot tudi obleke so bili izvrstni zadetki. Škoda, da nisem nikoli videl Queen-ov v živo, da bi imel svojo primerjavo osnovati na izkustvih. A za več naj govorijo slike.

Ko pomladansko sonce prične prehajati v poletno, se v naši družini prebudi nam dobro znan nemir. Lahko ga je opisati, še lažje razložiti. Takrat se pri nas prične sezona zdrave, a žal pogosto preobilne prehrane, ko v senci češnje počasi premlevamo dobrote odprte kuhinje. Naj vam spodnja zgodba poda nekaj utrinkov današnjega kosila. Žal pa samo slike ne morejo priklicati vonja na gorišče segretih brezovih in macesnovih vej, okusa pečenega mesovja ter hladu sence, ki jo daje zvesta češnja, pravkar oropana sladkih rdečih sadov.

Pravkar sem malo popravil našo domačo stran. Dodal sem RSS kanale. V vsaki kategoriji se lahko tako naročite ali samo na novice iz dotične kategorijo ali pa na vse novosti na strani. Žal trenutno novih zapisov ni. Pri raziskovanju nam zmanjkuje časa, saj ima Podi kar precej tekem, preostali del vikenda pa ponavadi pokvari kislo vreme. Da pa ne bom zašel predaleč od teme naj nakažem še dve novosti na strani. V nogi lahko najdete povezavo do zemljevida spletnega mesta (sitemap) ter do kontaktnega obrazca, prek katerega nam lahko pustite svoje sporočilo. Druga novost je za obiskovalce morda bolj pomembna kot prva, ki je v veliki meri namenjena lažjemu prepoznavanju iskalnikov, obe pa dodata svoj delček k bolj polnemu videzu spletišča.