Ker sem, pozabljiva duša, pri prijatelju pozabil ključe od hiše, sem jih danes zjutraj odšel iskat. Na poti nazaj sem se ustavil še pri bankomatu, ki pa žal ni deloval. Seveda se je kmalu odprla banka, pa sem stopil kar notri. Čeprav pred vhodom ni bilo še žive duše, sta me na poti do pulta že prehitela dva. Ko se tako kot tretji postavim v vrsto, me osebje prijazno vpraša: “Mar niste bili vi prvi?” Skomignem z rameni in odgovorim: “Ah, saj se mi ne mudi, jaz nisem v penziji!” Nato sem se naveličal čakanja in rajši odšel na Šmarjetno. Gozd, oprav od nočnega naliva, je bil ves zelen. Še celo svetloba, ki ga je osvetljevala, je bila zelena. Počutil sem se kot v pravljici.

Prejšnjo nedeljo smo se odpravili na pohod na Pohorje. Iz Ribniške koče smo se podali proti najbolj znanim barjem na Pohorju – Lovrenškim jezerom. Imeli smo lep, sončen in topel dan, edino ob povratku nas je dohitela nevihta in nas preganjala do koče. Več o izletu pa si lahko preberete kar na naši domači strani, kjer smo pod člankom Lovrenška jezera ta izlet tudi opisali in priložili nekaj slik. Več slik si pa lahko ogledate kar na spletnem albumu.

Uvod

Budizem je ena glavnih religij sveta in ena najbolj poznanih, ki so se razširile iz vzhoda. Temelji na učenju Sidharte Gotame, ki je živel v petem stoletju pred našim štetjem. Njegovi nauki stremijo k odrešitvi trpljenja, ki ga povzroča življenje, s tem, da se odrečemo svojim željam in potrebam.

Ime je religija prejela po razvojni stopnji, ki jo lahko vernik doseže. Gre za Budo, razsvetljenega, popolnega, za bitje, ki je doumelo veličino resničnosti in skozi plemenito pot prišlo do stopnje miru – nirvane, s tem pa je bilo odrešeno trpljenja in je doživelo razsvetljenje. Buda lahko postane vsak, ki sledi budistično pot s tem da temeljito preuči budine besede in živi moralno življenje v skladu z naukom.

Sedeči Buda iz kitajske dinastije Tang, provinca Hebei

Cilj budizma je končati začaran krog rojstva in ponovnega rojstva, ki se imenuje samsara s tem, da se vernik prebudi, prične dojemati kakšna je resničnost in na koncu doživi osvoboditev, nirvano. Budisti v grobem sledijo poti štirih resnic in poti osmih plemenitih poti. Štiri plemenite resnice so:

1. Prva resnica – Splošna človeška izkušnja je trpljenje, kar je posledica pretekle karme.
2. Druga resnica – Vzrok trpljenja je človeško hrepenenje po napačnih stvareh oziroma si prizadeva za prave stvari na napačen način. Temeljna težava je okvarjen človeški čut za vrednote.
3. Tretja resnica – Trpljenje lahko preneha.
4. Četrta resnica – Plemenita osmera pot je pot k rešitvi.

Osmero poti pa predstavlja:

1. Pravo spoznanje – priznavanje štirih plemenitih resnic,
2. Pravo mišljenje – duhovno stanje miroljubja, dobrohotnosti, oddaljitve od sovraštva,…
3. Pravo govorjenje – izključuje laž, nekoristno govorjenje, opravljanje,…
4. Pravo obnašanje – moralno vedenje (prepoved umora, kraj in prešuštva),
5. Pravi način življenja – način življenja ne sme škodovati drugim,
6. Pravo prizadevanje – zatirati zle namene in spodbujati dobre,
7. Prava razsodnost duha – človek skrbno razmišlja in ne popusti željam,
8. Prava zbranost duha – intenzivna koncentracija pripomore k boljšemu iskanju.

V zahodnoevropskem prostoru si stalno postavljamo sledeča vprašanja:

1. Je svet večen?
2. Je svet končen?
3. Ali Buda obstaja tudi po smrti?
4. Sta duša in telo eno?

Sidartha na ta vprašanja ni želel odgovoriti, saj naj bi bili odgovori zgolj predvidevanja, ki pa ne bodo prinesle nobene koristi.

Zgodovina

Budizem je religija in filozofija, ki temelji na učenju Bude, Sidartha Gautama-e, ki je živel v petem stoletju pred našim štetjem. Kmalu po njegovi smrti se je zbral prvi budistični koncil, katerega primarna naloga je bila zbiranje učenj Bude. Skrbeli so, da se prenosu lekcij (le-te so se po stari Indijski tradicijo prenašale po ustnem izročilu) ne bi prišlo do preštevilnih napak.

Budizem v mojem življenju

Budizem me je pritegnil deloma zaradi svoje vzhodnjaške naravnanosti, deloma pa zaradi svoje miroljubnosti in usmerjenosti v posameznika. Meditacija, pozornost, sreča, življenje so prvine, ki se nekako skladajo z mojim mišljenjem. Tako sem pričel podrobneje prebirati literaturo, ki je na voljo in malce globlje spoznavati ta svet. Praktični nauki, ki jih opisuje, so na prvi pogled smešni. A smešni samo zato, ker nanje gledamo z vidika zahodne civilizacije.

Kip Sakyamuni Bude v Tawang Gompi, Indija

Praktične vaje, ki jih opisujejo budistični teksti, so na prvi pogled otročji. Zanje ne potrebujemo zahtevnih elektronskih naprav, ni nam treba kupovati pripomočkov; potrebujemo le željo, prost čas in vztrajnost. Sledenje štirim plemenitim resnicam in osmim plemenitim potem je v osnovi vse, kar naj bi potrebovali. Ne potrebujemo nobenih ekstremov, fizičnih ali psihičnih naporov, diplom, potrdil,… Zgolj željo in voljo.

No, da bi človek postal pravi budist je verjetno potrebno še marsikaj drugega. Jaz te izkušnje še nimam, tako da je ne morem posredovati, pišem le tisto, kar sem začutil ob branju literarnih del. Tu bi bilo verjetno lepo, če bi kaj več napisal kdo, ki se aktivno ukvarja z budizmom.

Zgodovina

Beseda Runa pomeni skrivnost, krovno skrivnost, ki predstavlja odgovor na glavno vprašanje našega bivanja. Rune so pisava, ki so jo uporabljala ljudstva s severa Evrope. A Rune so mnogo več. Vsaka Runa pa je tudi simbol, močno magijsko orodje, katerega ideja nam lahko pomaga pri lažjem razumevanju sveta. Več o njih si lahko preberete na moji strani o Runah.

Stara Runska abeceda, znana kot Starejši futhark

Rune naj bi ljudem predstavil Nordijski bog Odin (imenovan tudi Wotan ali Wodan), glavni bog Aesirja. Da mu je bilo dano njihovo razumevanje je žrtvoval svoje življenje in se obesil na svetovno drevo. O tem nam poje stara pesem Havamal, v kateri Odin pripoveduje kako mu je bila dano znanje Run, hkrati pa ga širi med ljudstvo. Odin je znan po tem, da je znanje, ki ga je prejel, širil med tistimi, ki niso bili sposobni prejeti tega znanja na način, ki je bil dan njemu.

Odhin, vrhovni nordijski bog

Rune so se tekom svojega bivanja med ljudmi spreminjala in nastajale so nove abecede. Stara abeceda (stari Futhark) je sestavljen iz štiriindvajsetih Run, ki smiselno urejene v tri sklope (Aett-e). Druga najbolj znana stara abeceda pa je mladi Futhark. Poleg teh, otipljivih Run, pa obstajajo še Rune, katerih ne moremo zapisati, njih idejo lahko samo začutimo. Stari nordijski čarovniki (vitki-ji) so pogosto uporabljali te Rune, a o njih zvemo samo posredno (obstajajo zgolj zapisi kot je na primer sledeči: „Ta grob čuvajo Rune, ki jih ne morem zapisati…“).

Rune v mojem življenju

Nordijska mitologija me je pritegnila zaradi dveh razlogov:

• ne oddaljuje se od življenja običajnega zahodno-evropskega prebivalca
• tesno je povezana z naravo in z življenjem samim.

Tako sem spoznal Rune, močne kozmične elemente, simbole, pisavo, orodja in na specifičen način živa bitja. Ob preučevanju njihove simbolike sem močno spremenil pogled na svet; moje življenje so tako močno zaznamovale, da sem jim posvetil celo stran.

Runski kamen iz Lingsberga

Rune so v moje življenje vstopile na malce nenavaden način. Iskal sem simbolne sisteme, ki bi jih lahko uporabil kot orodje, a mi noben ni odgovarjal. Vsi so bili preveč novi, preveč prirejeni za potrebe psihodrame (čeprav ne zanikam njihove uporabnosti in mogočnosti), sam pa sem iskal nekaj bolj prvinskega, osnovnega, naravnega. Tako sem v knjigarni našel set Run in pričelo se je preučevanje. Sprva sem se posvečal raznim Internetnim virom informacij, a sem kmalu odkril, da so le-te pogosto napačne, gledanja so zelo subjektivna in močno odmaknjena od tistega, za kar sem Rune sam imel.

Segel sem po knjižni polici in našel pisatelja Thorssona, ki je Rune prestavil na takem nivoju, kot sem sam želel. Seveda pa se je s tem moje preučevanje šele pričelo. Rune mora tisti, ki jih želi spoznati, posvojiti in jih privzeti v svoje življenje; mora z njimi živeti. Šele tedaj se mu odkrijejo njihovi pomeni in, kar je še bolj pomembno, povezave med posameznimi Runami.

Runski kamen iz Snoldelev-a, Danska

Preučeval sem pomene posameznih Run, skrivnosti, v mojem življenju in okolici. Spremenil se je pogled na veliko stvari, na nek način so mi pomagale odrasti in me hkrati pustiti tudi na stopnji otroka. Pot sem zaradi zanimanja v druge filozofije sicer opustil, a me sedaj vedno bolj vleče nazaj nanjo. Rune me ponovno kličejo k sebi.

Končno, ampak res končno, nama je uspelo objaviti novo različico najine domače strani Pr’ Bubijih. Čeprav še vedno ne vsebuje vseh elementov, ki bi si jih želela, pa gre vseeno za precejšen napredek napram prejšnji, sedaj tako oblikovno kot tudi tehnološko zastareli strani. Skozi vsa ta leta nama je zelo dobro služila in pogosto sva bila kar ponosna nanjo. Upava, da se bo tudi nova stran tako dobro odrezala. Še vedno pa si želiva slišati tudi vaša mnenja in predloge; če bo le mogoče, jih bova vgradila v stran.

Ena izmed funkcij, ki sva si jo oba zelo želela, pa je na koncu nisva vključila v to različico so zemljevidi. Imava že vsa potrebna dovoljenja za objavo uradnih zemljevidov Slovenije, ki so drugače last Geodetskega inštituta Slovenije, a nama časovni okvir ni dopustil, da bi uredila članke do konca. Sedaj jih bova urejala postopoma in pa kar na živi strani. Prenove, predvsem zaradi boljšega upoštevanja W3C standardov, pa bo deležna tudi galerija slik. Le-ta je že upoštevala vse standarde, a sem nekje kot kaže zavil na stranpot in sedaj je, kar je.

Stara spletna stran je bila pripravljena na delovanje na vseh operacijskih sistemih in na vseh takrat dostopnih brskalnikih, hkrati pa je še vedno v veliki meri upoštevala standarde W3C. Sedaj pa Internet Explorer 6 (in nižji) prikazuje precej dolgočasno in brezobrazno stran, ki sicer še vedno nudi vse informacije v očesu prijetni obliki, a je zaradi omejitev brskalnika zelo osiromašena. Za ogled strani tako priporočam najnovejše različice brskalnika. Upam, da bo odstotek ljudi, ki še vedno uporabljajo IE6 in nižje, kmalu padel in mi ne bo več potrebno vzdrževati te različice Bubijev.

Runski kamen iz Vaksala (Švedska) iz 12. stoletja nosi zapis v Mlajšem Futharku.

Religijo dojemam kot v organizacijo vpeto smer filozofije, ki običajno k sebi pritegne večje število ljudi. Le-tem lahko bolj ali manj ustreza. Vsak posameznik se od drugih razlikuje v številnih pogledih; pa ne samo z vidika zunanjosti ali genske zasnove, ampak tudi po svojem bistvu. Te razlike so glavni razlog, da je potrebno hoditi po svoji poti, po poti za katero smo sami ugotovili, da nam ustreza in da nas bo pripeljala do želenega cilja.

Krščanski križ

Nisem se poglobil v vse glavne religije sveta. Prav tako nisem strokovnjak za posamezno religijo. A iz površnega pregleda vseh večjih verovanj ter iz primerjave verovanj starih civilizacij lahko potegnem številne vzporednice. Vse glavne smeri imajo namreč številne vzporednice; pot je pogosto bolj ali manj različna (razlike so posebno očitne če primerjamo religijo zahoda in vzhoda), a cilj je enak – priti do najvišje, končne stopnje obstoja. To lahko poimenujemo nebesa, lahko razsvetljenje, lahko Valhala. Številna imena za enak dosežek, številne poti do istega cilja.

Ankh - egipčanski simbol večnega življenja

Zakaj se je torej potrebno prepirati katera religija je prava? To je kot prepiranje katera pot je boljša. Za nekoga je bolj pomembno, da je cesta ravna avtocesta, drugi se rajši vozi po vijugasti cesti podeželja. Spet nekomu je pomembno, da pride na cilj hitro in se odloči za prvo, drugi pa rajši privarčuje cestnino in se odloči za lokalne poti, hkrati pa uživa v zanimivi pokrajini.

Pentagram s krakom obrnjenim navzdol

Težava pri religiji je, da vsaka bolj uspešna religija kaj kmalu postane organizacija. Znotraj nje se pojavijo ljudje, ki jim je bolj kot sledenje idealom pomembna moč. Pride do nastanka voditeljev, oblastnikov, ki odločajo o usodi tako verske organizacije kot tudi njenih članov. Saj za voditelje ni nujno pomembno da so častihlepni že od začetka, nekateri pozabijo lekcije, ki jih sami učijo, šele kasneje, nekateri pa sploh ne. Pri nekaterih organizacijah se zgodi, da voditelj tekom let dobi drugačno vizijo smeri razvoja religije in se s tem oddaljuje od njenega bistva. Seveda so pa tudi ljudje, ki s srcem vodijo svojo smer po zastavljeni poti nauka, ki ga učijo.

Sedeči Buda