Fiat lux!

V Bohinjsko Bistrico smo prispeli že ob pol desetih, kar pomeni da sva z Mihom odrinila od doma že malo čez osem. Spotoma sva pobrala še Špelo in že smo bili na avtocesti ter na Bledu. Pred menoj je bila dobro poznana cesta, zato so bile tudi hitrosti visoke. Lažem, pred menoj je bil kamijon. No ko sem ga končno prehitel se je tudi Klio prebudil iz prijetnega dremeža ni pokazal iz kakšnega testa je.

Po prihodu v Vodni park smo na blagajni prejeli zapestnice z magnetnim zapisom, s katerim smo imeli dostop do bazenov. Tudi garderobe so bile pod elektronskim zaklepanjem, kar nas je kar malce presenetilo.

Tako smo bili že popolnoma navdušeni, ko smo le prisopihali do prostora zabave, ki je bil celo razmeroma velik. A prvo negativno presenečenje – mrzla voda. Namesto toplic je le-ta imela le kakih 30 stopinj, kar je povsem rpemalo z resno uživanje. No tekom našega bivanja so priklopili še dodatno pečko in postalo je povsem zmerno.

Prve masaže so bile 1A, nato pa se je pojavila težava: tobogan ne dela. Po pogovoru z varnostnikom smo odkrili, da je še vedno malce zamrznjen, a da bo kmalu delal. Tako smo rajši šli razmigati svoje prste na plezalno steno. Naši podvigi osvojitve restavracije so se vsi po vrsti končali z glasnim čofotom v vodo. Na srečo ni bilo resnejših poškodb ter pritožb ostalih obiskovalcev dokaj praznega bazena.

Tudi tobogani so prišli na vrsto takoj, ko so jih prižgali. Zelen, malce nižji a zelo hiter nam je poglan kri po žilah, bel (bolje rečeno črn) pa strah v kosti. Je namreč daljši in… teman. Tako da se voziš po temi in niti veš ne, kam boš zavil. Ko smo ugotovili kako se da še hitreje izpeljati celotno progo je vožnja postala pravi užitek. Po dveh urah sem postal malce žejen, bubi in Miha pa se tudi nista pritoževala nad jedačo, ki smo jo zaužili v restavraciji nad bazenom. Super lokacija in relativno zmerne cene (no običajne cene).

Po treh urah pa smo se odvlekli proti avtu, premasirani, zrelaksirani in popolnoma navdušeni nad tem parkom. Na srečo je bil dokaj prazen, tako da je to verjetno precej pripomoglo k dobremu vtisu… A vseeno …

Včeraj nisem nič pisal o dopoldnevu, ki sem ga preživel s Sašotom. Poznava se sedaj že kar nekaj let. Oba močno zanima računalništvo, on je tudi v tem biznisu.
No včeraj sva se po nekaj mesecih spet dobila na pijači. Govorila sva o vseh možnih težavah, kako je preklopil iz SIOL-a na T2, ki mu ni funkcioniral in nazaj na SIOL, kjer pa ga ne želijo ponovno priklopiti… Pogovor je nanesel tudi na registracijo domen, dela namreč na enem od registrarjev, in kaj kmalu sva se zmenila, da bom lahko svoje strani gostoval na njegovem strežniku, registriral pa mi bo tudi domeno bubi.si. No vsaj upam da mi jo bo, še vedno čakam na potrditev tega… Upam, da se bom lahko kmalu oglasil z konkretno novico kar se tiče domene.