Fiat lux!

Včeraj sva se z mojo drago odpravila proti Kofcam, planini nad Tržičem. Upala sva, da se bova lahko malce sprostila od stresov preteklega tedna in naužila svežega zraka ter sončka.

Avto sva pustila daleč nad Jelendolom. Kljub slabi cesti mi je uspelo prišofirati do izhodišča brez da bi pretirano poškodoval vozilo. Že takoj na začetku poti sva videla, da se bova ponovno premikala po polževo, saj so se nama odprle čudovite barvne kombinacije gozda, ki je kar klical po zapisu na elektronski medij.

Po slabe pol ure sva prišla do koče na planini Kofce, kjer pa naju je namesto sončka pričakala megla in mraz. Kljub temu sva malce pojedla in popila (meni zaradi slabega počutja hrana ni dišala, zato sem cel dan samo pil). Odpravila sva se proti Velikemu vrhu, 2088m visokemu vrhu nad Kofcami. V megli sva lahko zgolj slutila, kje se nahaja.

Na nadmorski višini 1610m pa se je pokazalo sonce in odprli so se nama čudoviti pogledi tako navzgor (proti hribom), kot tudi v dolino.

Pot se je dokaj strmo vila navkreber, a sonce nama je dalo dodatno moč tako da sva se kar pogumno zagrizla v hrib. A kmalu sem ugotovil, da me bolezen precej zdeluje in da nisem več tak, kot bi moral biti. Pot je lil v potokih, noge niso držale. No tudi bubi je malce zdelovalo, tako da so bili počitki dobrodošli. Ko sva se tako ustavila kakih 20min pred vrhom so naju pričele obletavati kavke. Nekaj sva jih ujela celo na slike.

Na vrhu je močno pihalo zato sva se rajši vrnila v dolino. No jaz sem tako želel, bubi bi še vedno uživala med temi radovednimi ptiči.

Povratek se je sicer malce vlekel, a dol je šlo bistveno lažje kot gor.

Pri koči sva malce posedela v travi, nato pa se spustila proti avtu. Tokrat sva izbrala hitrejšo, a bolj blatno in strmejšo pot, ki bi nama v obratni smeri delala precejšnje preglavice. A sedaj sva bila že malce utrujena, tako da nisva imela nikakršne želje po raznih ovinkih in je bila bližnjica dobrodošla.

Kljub začetni megli je bil izlet lep, sproščujoč in zanimiv. Morda bom premagal celo svoj prehlad!

Končno je pred vami še četrti, zadnji del prvega Budinega govora.

XXV – Berač

Odpovedovanje vsemu, kar vidimo, slišimo, vohamo in okušamo, mislimo in govorimo je dobro. S tem se odrešimo bolečin bivanja. Obvladovanje sebe, zbranost in samotarstvo je znak Bhikshuja – berača. Prezir danega znanja in zavist nista primerna, prav tako ime in oblika, s katerima se identificiramo, prav tako žalovanje. Meditacija in znanje sta povezana. Samo-odkrivanje nas dvigne nad ta obstoj. Stopanje po pravi poti razsvetli svet.
O Bhikshu, empty this boat! If emptied, it will go quickly; having cut off passion and heatred thou wilt go to Nirvana. (369)

XXVI – Brahman

V tem poglavju Buda spregovori o Brahmanu in našteva katere lastnosti mora le-ta imeti. Mora biti dober, spoštljiv, poznati življenje, samoto, rešiti se mora spon obstoja, poznati zakon,… Ni pomemben njegov izvor niti njegov izgled. Važno je, kaj je v njemu.
Him I call indeed a Brahmana, the manly, the noble, the hero, the great sage, the conqueror, the impassible, the accomplished, the awakened. (422)
Him I call indeed a Brahmana who knows his former abodes, who sees heaven and hell, has reached the end of births, is perfect in knowledge, a sage, and whose perfections are all perfect. (423)

Sedaj se bom počasi lotil njegovega drugega učenja.

Pred vami je moja kratka predstavitev tretjega dela Budinega učenja. Žal gre le za površno obnovo, saj tale del vsebuje številne nauke glede uspešnega in predvsem srečnega življenja.

XVIII: Nečistost

Očisti se! Očisti se počasi, kos za kosom. Ko najdeš nečistočo jo uniči. Največja nečistoča je ignoranca. Za poštenjaka je življenje težko, a je tega vredno. Tak lahko podnevi in ponoči počiva.
The taint of prayers id non-repetition; the taint of houses, non-repair; the taint of the body is sloth; the taint of a watchman, thoughtlessness. (241)

XIX: Pravica

Pravičen je, kdor loči prav in narobe, kdor je izobražen in vodi druge po poti zakona, kdor je inteligenten in stopa po poti zakona. Ni vsak starec starešina, ni vsak izobraženec kdor veliko govori. Spoštovan je kdor ne sovraži, ni pohlepen in je spoštljiv.
He in whom there is truth, virtue, love, restraint, moderation, he who is free from impurity and is wise, he is called an elder. (261)

XX: Pot

Prava pot je osmera pot. Ta pot nas očisti bolečine. Vse stvari izginejo. Vse stvari so bolečina in žalovanje. Vse oblike so iluzija. Človek naj pazi misli, ne škoduje telesu! Ljubezen veže naše misli. Smrt je stalno prisotna. Umrlemu ne more pomagati nihče, niti najbližji.
All forms are unreal, he who knows and sees this becomes passive in pain; this is the way that leads to purity. (279)

XXI: Razno

Bude so vedno budni, z mislimi na zakon, Budo, cerkev, telo, sočutje in meditacijo. Dobre ljudi se že na daleč opazi, slabih ni nikjer videti. Kdor je navajen samote se bo veselil v uničenju želja.
What ought to be done is neglected, what ought not to be done is done; the desires of unruly, thoughtless people are always increasing. (292)

XXII: Pot navzdol

Preklet je, kdor se laže, ne skrbi zase, vara, ne upošteva svojega asketskega življenja. Dobro je dobro narediti, slabo pa je boljše pustiti pri miru!
They who forbid when there is nothing to be forbidden, and forbid not when there is something to be forbidden, such men, embracing false doctrines, enter the evil path. (316)

XXIII: Slon

Zlorabe se mirno prenašajo, saj so znak bolnosti tega sveta. Kdor ukroti sebe doseže Nirvano. Skrbi za svoje misli, opazuj jih. Ne prepusti se zli poti. Če najdemo primernega družabnika se ga držimo, drugače je bolje hoditi, živeti v samoti. Prijetni so prijatelji, družina, dobra dela, vitalnost, vera, izogibanje grehom.
If a man becomes fat and a great eater, if he is sleepy and rolls himself about, that fool, like a hog fed on wash, is born again and again. (325)

XXIV: Žeja

Žeja neznanja ljudem ne da miru, povzroča nemir in trpljenje. Kdor to žejo premaga se reši trpljenja. To žejo je potrebno izkoreniniti, da se ne more nikjer napajati. Samo z znanjem se lahko spopademo s žejo, žejo neznanja, žejo po užitkih, potrebah, sovraštvu,… Ko se odrečemo vsemu, kar imamo, kar nas obdaja in prežema, se rešimo kroga rojstev in odmiranj.
As a tree, even though it has been cut down, is firm so long as its root is safe, and grows again, thus, unless the feeders of thirst are destroyed, the pain (of life) will return again and again. (338)

Pred menoj je še zadnji, četrti del prvega Budinega učenja. Morda vam ga na kratko predstavim že tekom tegale vikenda…

Dvorana Tivoli se počasi polni. Sicer je še na pol prazna, a vseeno se vanjo še vedno steka reka obiskovalcev. S prijateljem sediva lepo na stolih, na tribuni. Ugasnejo se luči. Zavesa na odru pade. Prične se uničevanje vseh čutil!

Dream Teater nam nekje na sredi priznajo, da praznujejo svojo 20.letnico obstoja. To pojasni vsa platna, na katerih se prikazujejo posamezna obdobja. Z vsakega albuma nam odigrajo eno, dve skladbi.

Prve albume publika sprejme malce bolj mlačno, saj so bolj tako, tako. Zame so nekako hard-rock usmerjeni. Premehki.

A ob albumih Awake, Images and Words, Scenes from a memory,… (torej vseh, ki so sledili), se razživimo. Iz zvočnikov donijo zvoki vseh možnih inštrumentov. Pesmi so poznane, solidno predstavljene. Tribune se tresejo, parter pa verjetno tudi. Vsaj tako bi lahko sklepal glede na številne roke v zraku.

Dream Teater so si po tem vzeli 15 minutni odmor. Za ostale ne vem, ampak moja ušesa so ga nujno potrebovala. Zadnjih pesmi namreč sploh nisem slišal.

Pričela se je predstavitev zadnjega albuma, Octavarium. Neverjetno. Saj ga imam doma na CDju, ampak odrska predstavitev je nekaj popolnoma drugega. Šele takrat lahko popolnoma začutiš tako izvajalca kot tudi album.

Če se ne motim so odigrali tudi naslovno skladbo Octavarium. 24 minutni komad, impresiven uvod…. Ko smo se pred koncertom pogovarjali smo vsi to pesem označili kot malce predolgo, uvod pa dolgočasen. A ko so pričeli sem z odprtimi usti zijal na oder in nisem mogel verjeti. Je šlo za isti komad?

Na poti domov se je prilegel Octavarium na jakosti, ki je običajno sploh ne slišimo ter obisk kebabÄ‘inice na postaji. Ni boljšega kot nekaj toplega po koncertu!

Včeraj sva se z mojo drago odpravila na potepanje po jesenski naravi. Obiskala sva vas Srednji vrh in se od tam odpravila proti Trupejevemu poldnevu. Izbrala sva si pot ob potoku Hladnik proti lovski koči, kamor sva prišla po dobri uri počasne hoje z obilico slikanja. Tam sva pojedla malico in uživala v naravi (del lahko vidite na prejšnjem blogu). Sledila je napačna odločitev, za kočo sva zavila proti levi in strmo proti vrhu. Če bi šla po ravnem na desno bi bil najin izlet malce lažji, prav tako se verjetno tudi ne bi izgubila.

No kakorkoli že, pot sva nadaljevala ob potoku Žlebnica.

Po kakšnih štiristo metrih višine sva se izgubila, saj sva iz poti zašla preveč prti levi. Vseeno sva uživala v čudovitih barvah jeseni, a malce strahu je bilo prisotno. Po napornih prečenjih levo in desno sva le našla žleb, po katerem sva prilezla do sem.

Ob razgledu, ki ga vidite na tejle sliki sva si odpočila in se pripravila na spust proti lovski koči in avtu, ki sva ga dosegla po šestih urah od pričetka izleta.

Sam izlet je v tem letnem času čudovit, ni pretoplo niti prehladno, barve jeseni so naju popolnoma prevzele, zato sva naredila številne posnetke. Pot ni bila zelo naporna, a sva se kar prijetno spotila. Toplo priporočam!

Ta mesec sva se z bubi odločila, da bova najino tradicionalno bublenje preživela v naravi, ki se je že obarvala v jesenske barve. To je sicer pomenilo nekaj fizičnega napora, a sva bila bogato poplačana z lepoto gozdov, mirnostjo okolice in lepimi fotografijami, ki sva jih lahko posnela.

Bubi je posnela še precej bojlših fotografij, če bo dovolila bom pri poročilu o izletu objavil kakšno neverjetno noro dobro sliko vode.

BUBLENJE: je mesečni ritual, ki ga izvajata dva bubija v počastitev njunega bubovanja na tem svetu. Ritual se prične z obredno izmenjavo pisemčkov, objemčkov in poljubov, nadaljuje pa z kvalitetno preživetim časom. Ob koncu bublenja se prileže še pojedina, ki je sestavljena iz bolj ali manj nevsakdanjih jedi.

Končno sem se lotil adalje brati The Dhammapada-o, Budine nauke. Spisal sem kratek povzetek.

Tisočero

Besede so vredne naše izgovorjave samo, če imajo nek smisel in pomen. Največji pomen ima bitka, ki jo bojujemo proti samim sebi.
“And he who lives a hundred years, not seeing beginning and end, a life of one day is better if a man sees beginning and end. (113)”

Zlo

Dober človek naj stremi stran od zlega, saj je slednji vir bolečin. Slab človek lahko doživlja dobre dni, a kmalu bo videl le slabo. Dober človek lahko doživlja slabe dni, a kmalu bo videl dobro. Že samo razmišljanje o zlem, slabem je nevarno, saj se misli med seboj seštevajo. Škodovanje dobri osebi se vrne k osebi, ki ga je izvršila.
“Some people are born again; evil-doers go to hell; righteous people go to heaven; those who are free from all worldly desires attain Nirvana. (126)”
“Even a good man sees evil days, as long as his good deed has not ripened; but when his good deed has ripened, then does the good man see happy days. (120)”

Kazen

Vsi se bojimo kazni, zato ne kaznujmo drugih, če želimo živeti srečno. Grd, jezen govor k sebi privabi odgovor v enakem tonu. Vse nas čaka konec, ki nas medsebojno izenači. Dejanja odpovedi ne pripeljejo človeka v svet duhovnosti, nadvlada želja, potreb, stori to.
“Well-makers lead the water; fletchers bend the arrow; carpenters bend a log of wood; good people fashion themselves. (145)”

Starost

Telo nam v starosti pokaže kako zelo nam je odvečno, kako je vir bolečine in teče proti uničenju. Če se človek tekom življenja le malo nauči se mu razvije le meso, ne znanje. Izmikanje disciplini vodi v uničenje. V starosti taki le ležijo in tarnajo nad preteklostjo.
“Look at this dressed-up lump, covered with wounds, joined together, sickly, full of many thoughts, which has no strength, no hold! (147)”

Sam sebi

Kdor je samemu sebi važen naj se pogosto varuje. Vsak naj se najprej prepusti drugim, da ga učijo, nato pa naj sam uči druge. Storiti slabo je lahko, storiti dobro težje. Svoje naloge ne smemo zapostaviti zavoljo neke druge, čeprav boljše, pomembnejše!
“Self is the lord of self, who else could be the lord? With self well sudued a man finds a lord such as few can find. (160)”
“By oneself the evil is done, by oneself one suffers; by oneself evil is left undone, by oneself one is purified. Purity and impurity belong to oneself, no one can purify another. (165)”

Svet

Ne sledi zlu, ne bodi nepremišljen, ne sledi napačnim znanjem, ne bodi len, ne sledi grehu. Svet opazuj kot mehurček, kot privid. Tako te bo smrt zgrešila. Opazuj svet, a se gane dotikaj. Kdor se poboljša in spremeni razsvetli ta, temačen s vet, po katerem lahko le maloštevilni hodijo. Kdor lahko prelomi zakon (duhovni), in se laže, temu ne bo nobeno zlo pregrozno.
“Look upon the world as a bubble, look upon it as a mirage: the king of death does not see him, who thus looks down upon the world. (170)”

Buda (Prebujeni)

Ne greši, delaj dobro, očisti si um. To je nauk Prebujenega. Trpljenje, potrpljenje sta vrlini, ki jih moramo obvladati. Ne obtožuj, ne napadaj, bodi skromen in osamljen. Pred svetom ne beži v osamo, ugotovi in razišči bolečine, pa se jih boš lahko osvobodil.
“Even the gods envy those who are awakened and not forgotful, who are given to meditation, who are wise, and who delight in the repose of retirement (from the world). (181)”

Sreča

Ne sovražimo tistih, ki nas sovražijo, ne bodimo pohlepni med tistimi, ki so. Bodimo srečni ob tem, da ničesar nimamo. Telo je največja bolest, lakota najhujša bolezen; kdor to dvoje pozna lahko doseže Nirvano, najvišjo srečo. Bivati med izbranimi je vedno v užitek, bivati med nesposobneži v muko. Zato sledimo pametnim, inteligentnim, naučenim!
“There is no fire like passion; there is no losing throuw like hatred; there is no pain like this body; there is no happiness higher than rest. (202)”

Užitki

Zabava je sicer lepa, a meditacija ima dolgotrajne koristi. Opazovanje užitkov in trpljenja vedno boli. Navezanost, užitki, ljubezen, poželenje, pohlep,… vse to rodi strah in trpljenje, ne svobode.
“In like manner his good works receive him who has done good, and has gone from this world to the other; — as kinsmen receive a friend on his return. (220)”

Jeza

Zapustimo jezo, zaobidimo ponos, premagajmo ovire. Kdor ni na nič navezan ne pozna trpljenja. Jezo premagajmo z ljubeznijo, zlo z dobrim; pohlep z liberalnostjo, laž z resnico! Kontrolirajmo telo, kontrolirajmo jezo. Zapustimo grehe telesa in se prepustimo razvoju. Enako storimo z jezikom, pametjo. Le kdor vse to zares nadzoruje je pameten človek.
“There never was, there never will be, nor is there now, a man who is always blamed, or a man who is always praised. (228)”

Nadaljevanje sledi…

Za opis klikni na povezavo.

V eni od nadaljevanj Ally McBeal sem ponovno našel že pozabljeno željo po izdelavi Karesansui – suhega vrta. Seveda bi rad izdelal minimalistično varianto takega vrtička, ki pa bi ga uporabljal na podoben način kot se uprobalja pravi.

Suhi vrt je vrt iz peska in kamenjev, zelenje je prisotno bolj ali manj po naključju. Njegov namen ni sprehajanje po njem ampak opazovanje. Budisti namreč pravijo, da je današnji svet preveč zasičen z informacijami, ki begajo naše misli in motijo meditatorja (to trdijo že od svojega začetka!!!).Zato so ustvarili čudovite preproste vrtove, ki jih odlikuje minimalističnost in preprostost – mir. Gre za s peskom pokrito površino, na katero so položili določeno število večjih skal in jih razporedili glede na simboliko, ki naj bi jo vrt predstavljal. Okoli skal so površino “vzvalovali” in s tem prikazali tok vode, ki jo skale motijo in tvorijo valove.

Taki vrtovi imajo različne simbolike. Običajno simbolizirajo svet, njegov nastanek in njegovo uničenje. S tem postavijo meditatorja v specifičen položaj, ko se stalno zaveda svoje minljivosti. Prav tako mu tudi nudijo pogled na njegovo okolico z drugega zornega kota: Zemlja se v trenutku pomanjša, sam ji postane enak in se dvignje nad njo – navezanost na bivanje se prekine.

V kolikor mi bo uspelo izdelati ta suhi vrt mi bo služil kot nova “igračka”, orodje pri meditaciji. Če bom pa postal zloben mi bo pa služil za iritiranje morebitnih obiskovalcev.

Tole pa dobiš, če ima Luka mal preveč časa v knjižnici, pa nobenega prostega računalnika v bljižini…

1. Vse, kar smo, je rezultat naših misli. Zlobne, negativne misli ne prinesejo sreče ampak bolečino. Proti sovraštvu se je potrebno boriti z ljubeznijo. Predajanje razvadam slabi duha. Duhoven človek živi po duhovnih načelih, čeprav le-teh ne zna deklamirati.
2. Poštenost je pot k Nirvani, nesmrtnosti, in veselju, jačanje osebne moči in duhovne osebnosti. Ob tem pa raste tudi naša slava. Postajamo nepremagljivi za skušnjave in se bljižamo Nirvani.
3. Misli je potrebno nadzorovati, kontrolirati in čuvati; to prinese srečo. V kolikor lahko misli potujejo daleč, same in srčno, se jim ni treba bati temperamenta. Mirne misli so pot k sreči, duhovnosti. Zavedati se, sa je telo krhko, je pot k znanju.“Before long, alas!, this body will lie on the earth, despised, without understanding, useless like a log.” (41)
4. Z odpovedjo telesu se postavimo pravo pot. A ob neurejenih mislih se podajamo na pot pogube. Živimo naj v uživanju sadov brez da bi ti vplivali na okolico. Zanimajo naj nas samo naše zmote. Dobrota človeka potuje dlje kot estetika in je višje cenjena. “Not the perversities of the others, nor their sins of commission or omission, but his own missdeeds and neglicenes should a sage take notice of.” (50)
5. Zavedati se naše neumnosti je znak pameti – a le tega. Kdor se tega ne zaveda dela škodo sebi in drugim. Njegova dejanja, dokler ne rodijo sadežev, so mu kot med, nato pa največje breme. Naj skrbi za svoje želje, saj mu je le to v uteho. “Long is the night to him who is awake, long is a mile to him who is tired, long is the live to the foolish who do not know the true law.” (60)
6. Sledi učitelju, saj on ve, kaj govori. Za prijetelje imej najboljše med ljudmi. Ne meni se za hvalo in grajo, sledi nauku in sebi. Zapusti običajno življenje in se posveti duhovnemu. Brez dobrin se je lažje otresti tegob in težav. Svobodni smo, ko krotimo svoje želje, izgubimo navezanost, pridobimo znanje in smo dobri.
7. Zberi misli, širi obzorja, zapusti dom, zapusti imovino, izkusi praznino in svobodo, ukroti apetite, ne prepusti se uživanju, brzdaj čustva, osvobodi se ponosa. Misli so tihe, tihe besede in dejanj, kdor je dobil znanje in postal tihi mož. Če ne iščemo užitkov v tem svetu bomo v njem našli radosti.

Zgolj nekaj kratkih izvlečkov iz prvega Budinega teksta…