Premantura je osrednje naselje na najbolj južnem delu Istre, hrvaškega največjega polotoka. Leži na osrednjem, nekoliko višjem, delu polotoka Kamenjaka. Staro mestno jedro naselja se je skoraj v celoti ohranilo vse do danes, zanj so značilne bele hiše z ruslikalnimi oboki in majhnimi balkoni. Najbolj opazen element starega dela naselja prav gotovo predstavlja 27 m visok, kvadraten zvonik, ki služi za orientacijo med plovbo mornarjem in ribičem v okolici rta Kamenjaka. Novi del naselja predstavljajo turistična vikend naselja.

V okolici Premanture in sosednjega naselja Medulin svoj čar naredijo manjši otočki (skupina devetih otokov), med katerimi so največji Ceja, Fenera in Bodulaš, najbolj zanimiv pa je verjetno otok Fenoliga, kjer so še danes vidni ostanki stopal različnih dinozavrov, ki so tu živeli pred 110-90 milijoni let. Posebno dobro je ohranjena sled dvonožnega triprstega dinozavra, pripadnika skupine guanodontida, v neposredni bližini pa so tudi sledi večjega štirinožnega plazilca, ki je verjetno pripadal sauropodom.

Opis potovanja

Po lanskoletnem premoru od običajnega dopusta v Premanturi smo letos ponovno dva tedna preživeli v tem, že tako dobro znanem, okolju. Tokratne proste dni smo po precej pestrem in napornem letu namenili izključno počitku. Oddih v miru in senci borovcev od vseh obveznosti smo res že težko pričakovali.
Po vseh dopustih s slabim vremenom nam je bilo letos vreme cel naklonjeno. Od štirinajstih dni je na nas 12 dni pripekalo sonce, temperature so bile nad 30°, tako da smo se pridno mazali s kremami za sončenje in cele dneve uživali na sončnih žarkih ter osvežitvi v čistem morju Kamenjaka. Dvakrat nas je sicer prišel pozdraviti tudi dež z grmenjem in vetrom, a to nam je letos po dnevih prave vročine celo ustrezalo. Seveda so v dveh tednih nastopili tudi dnevi, ko smo hladili kožo v senci borovcev ob prikolici, igrali družabne igre, brali knjige ali enostavno dremali v senci. Dneve smo preživeljali neodvisno od časa na uri ali dneva v tednu. Vstajali smo pozno (letos prvič tudi Luka), zajtrkovali skoraj v času kosila, kosilo smo običajno jedli v času večerje, okoli desete ure zvečer pa je v popolni temi večkrat zasvetil ogenj plinskega štedilnika, kjer so se grele različne juhice iz vrečke.

Rekreacije in plavanja ni bilo prav veliko. Morje v domačem zalivu je bilo letos, zaradi bistveno večjega števila privezanih manjših čolnov precej umazano. Morje pri svetilniku, kjer smo se prejšnja leta največkrat kopali, pa je bilo zaradi vetra večkrat bolj razburkano in neprimerno za Podijevo plavanje. Zato smo se letos večinoma kopali na plažah rta Kamenjaka, kar po naših opazkah počne tudi vse več turistov, saj so bile plaže kampov vse bolj prazne.

Na Kamenjaku smo se običajno kopali na plaži Plovanje (na zahodni strani, kjer smo počakali tudi sončni zahod) ali na plaži Škara (na vzhodni strani). Večkrat smo si sončni zahod ogledali kar iz razgledne točke rta, žal pa tudi letos noben zahod ni bil popolnoma brez oblakov, a vseeno vsak posebej edinstven v prelivanju in odtenkih barv.

Na enem od sprehodov smo srečali tudi Lukovega soseda Martina s prijateljico. Po kratkem kramljanju o starih časih in sedanjem življenju se je Martin navdušil tudi nad Podijem in njegovo energijo pri metanju žogice, a ker mu je žogico večkrat vrgel le lažno, preden je zares letela, je Podi kaj hitro pokazal svoje nezaupanje do njega in žogico raje držal pri sebi. Skupaj smo odšli tudi na Premantursko noč, kjer pa ni bilo takega dogajanja in obiskovalcev kot smo pričakovali za ta večer. Zato smo naše druženje nadaljevali ob pijači v enem izmed bolj skritih lokalov ulic Premanture ter kasneje pozno v noč igrali družabne igre.

Dopust smo zaključili ogoreti od sonca, predvsem pa spočiti in pripravljeni na nove dogodke, ki nam jih bo ponudilo življenje.

Galerija slik s potovanja