Pot iz Ljubeljna za planino Preval se imenuje Bornova pot. Ime je dobila po baronu Juliju Bornu, ki je leta 1891 odkupil tržiške gozdove in Šentanski rudnik živega srebra. Baron je bil pomembna osebnost za Tržič in okolico, saj je v kraje prinesel kapital in z njim razvoj. Sama pot se vije po pobočju Begunjščice; prečkamo znani Šentanski plaz in Bornove tunele, ki so posebna popestritev že tako lepega izleta. Zaradi razgleda, tunelov, lahke poti ter dobrega dostopa bomo tu srečali veliko pohodnikov in izletnikov. Iz planine Preval lahko pot nadaljujemo proti Roblekovem domu in Begunjščici.

Podatki

Kliknite tu za podatke o nadmorski višini in temperaturi.

Dostop

Mimo Tržiča proti mejnemu prehodu Ljubelj. Pred prehodom zavijemo na levo in pustimo avto na parkirišču pod smučarsko progo. Pot nadaljujemo peš po poti z začetkom na levi strani parkirišča (ob smerokazu za planino Preval).

Zemljevid

Opis pohoda

Karavank že kar lep čas nismo obiskali, zato je bilo povabilo agilitašev Kinološkega društva Naklo na izlet na planino Preval oz. Prevalo dobrodošlo in seveda z naše strani pozitivno sprejeto.

Naše zbirno mesto je bilo parkirišče ob mejnem prehodu Ljubelj oziroma pod smučiščem Zelenica. Zbrali smo se malo pred deseto uro in pot pričeli pri smerokazu proti planini, kamor naj bi prispeli po eni uri hoda po Bornovi poti. Prve korake proti planini smo prehodili po peščeni poti, nato pa že takoj prečkali prvo melišče. Ozka pot se je kasneje prevalila v prijetno, gozdno pot, ki je večinoma položna in speljana ob steni. Gre sicer bolj za sprehajalno kot hribovsko pot, večinoma pa tudi prepadno izpostavljeno, zato je na nekaterih delih opremljena tudi z jeklenicami. Posebna zanimivost sta dva, v skalo vsekana, stometrska Bornova tunela na poti, ki predstavljata mejo med severno in južno stranjo gore ter sta še posebej navdušila našega najmlajšega člana Andraža.

Tema tunelov je bila prava mala preizkušnja tako za nas osem (opremljenih le z dvema svetilkama) kot tudi za Podija, ki se v njih ni ravno najbolje počutil. Izhod iz tunelov je naše poglede popeljal na okoliške hribe (Košutico, Veliki vrh in Korošico) ter v dolino pod nami, oboje kjlub oblačnemu vremenu vredno razgleda.

V nadaljevanju se pot iz peščene ter izpostavljene spremeni v nekoliko širšo in bolj gozdno, kar že nakazuje bližino planine. Ker smo hodili relativno počasi in se nismo ozirali na tempo hoje, smo na planino Preval prišli krepko čez predviden čas hoje. A ker je bil namen izleta druženje, se na to sploh nismo ozirali. Na planini je bilo oblačno, vetrovno in precej hladno za avgustovski čas. Pri koči smo si nekateri postregli s čajem in čokolado, drugi pa z gobovo juho in sirovimi štruklji. Ljudi je bilo veliko, zato je bila tudi postrežba temu primerna. Podi pri koči ni bil ravno zadovoljen, saj je bil na povodcu in ni mogel prosto raziskovati okolice.

Je pa svojo svobodo malce preveč izkoristila May, ki je žal odkrila tudi električnega pastirja.

Glavna »misija« Tai-a pri koči pa je bil košček čokolade na mizi, ki ga dolgo časa ni izpustil izpred oči (a na koncu vseeno ni pristal v njegovem želodcu).

Po približno uri počitka pri koči smo se podali nazaj v dolino. Ker smo pri hoji moralno bodrili našega najmlajšega člana, smo do avtomobilov potrebovali dlje časa kot v obratno smer do planine.

Nekoliko predčasno so nas zapustili Ivan, Katja, May in Tai, saj so morali pohiteti domov na kosilo. Ostali smo skupaj zaključili spust v dolino in se prijetno razšli na parkirišču.

Galerija slik z izleta