Begunjščica je vrh v Karavankah, ki leži na nadmorski višini 2060 m. Vrh ima tudi razgledno ploščo in vpisno knjižico, pod njim pa leži Roblekov dom na Begunjščici (1657 m).

Na Begunjščico se lahko povzpnemo s treh smeri: z Ljubelja čez Šentanski prelaz do vrha potrebujemo 2 h 45 min hoda, čez Preval 3 h 30 min in čez Zelenico 4 h hoda; z Lajba jo lahko osvojimo v 3 h 30 min; s Tomčeve koče na Polški planini pa v 2 h 50 min.

Begunjščica pohodniku nudi še kar nekaj okoliških izletov, našteti so tisti v razdalji 2 km, in sicer: na Begunjsko Vrtačo (1991 m), do Doma na Zelenici (1536 m), do Koče na Prevalu (1311 m), do Koče na Vrtači (1288 m), do Koče pri izviru Završnice (1450 m), do vrha Na Možeh (1784 m) in do Triangla (Na Možeh) (1704 m).

Podatki

Dostop

Iz gorenjske avtoceste zavijemo na izvozu za Tržič ter se po cesti rezervirani za motorni promet peljemo do Tržiča. Iz Tržiča nadaljujemo po cesti proti mejnem prehodu Ljubelj. Ob prehodu (pred njim) zavijemo levo proti hotelu in si izberemo parkirišče.

Zemljevid

Opis pohoda

Pohod smo pričeli na parkirišču pod mejnim prehodom Ljubelj. Prvi cilj je bila planina Prevala, do katere smo se odpravili po Bornovi poti. Pot je lahka, nezahtevna, vije se po senčnem gozdu. Popestrita jo dva predora, zaradi katerih je pametno s seboj vzeti kakšno svetilno telo (pogosto zadostuje tudi svetloba mobilnega telefona, boljša je ročna svetilka). V prijetnem klepetu smo v slabi uri počasne hoje prispeli na planino, kjer smo si privoščili prvi počitek.

Od tam smo pot nadaljevali v smeri Roblekovega doma čez Rožo. Makadamsko pot smo po desetih, petnajstih minutah zapustili in se držali planinske poti, ki nas je vodila malo po gozdu, malo po travnikih proti Roblekovem domu. Tudi tu pot ni bila zahtevna, čeprav se je na določenih deli kar pošteno vzpenjala. Največja težava na poti je bilo sonce, ki travnike praktično cel dan razveseljuje s svojimi žarki. Na pol poti smo prišli do vodnjaka, ki se imenu Roža. V dobri uri od odhoda s planine Prevala smo prišli do Roblekovega doma. Tam smo pomalicali in se naklepetali ter naužili lepih razgledov.

Sledil je vzpon na vrh Begunjščice. Pot se prične na desni strani koče in se vije direktno v breg. Po dobre pol ure smo prispeli do križišča poti na Ljubelj prek Zelenice in vrhom Begunjščice. Mi smo zavili desno proti vrhu. Pred kratkim obnovljena pot se drži grebena. Nas je hladil prijeten veter; če ga ni, zna biti tu kar pošteno vroče. Včasih nas presenetijo tudi jadralna letala, ki pa jih tokrat ni bilo. V dobre četrt ure smo prispeli do vrha.

Pot bi lahko nadaljevali nazaj na Roblekov dom, po grebenu in naravnost navzdol na planino Prevala, po grebenu do križišča in nato na Zelenico in Ljubelj. Mi smo se odločili za četrto možnost, po melišču na pobočje Zelenice in nato na Ljubelj. Tako smo pot nadaljevali po grebenu v smeri Ljubelja. Pot do melišča je bila dobro označena, nato pa so nam pot kazale bolj kot ne stopinje našega predhodnika. Odločili smo se za srednje melišče.

Spust po melišču je bil zame, ki sem doma pustil pohodne palice, kar naporen. Sicer pa je bilo melišče dobro izbrano, veliko drobnega kamenja, kar je omogočalo prijetno drsenje v dolino. Tudi izteki so lepi. Za počitek so nam služile zelene oaze, polne cvetočih zaščitenih rož. Ko smo prispeli na pobočje smučišča, smo pot nadaljevali po široki cesti. Kmalu smo prispeli do parkirišča in se prijetno utrujeni ter veseli lepe ture odpeljali proti domu.

Galerija slik s pohoda