Nad vasjo Potoki leži 1046 m visoka vzpetina imenovana Ajdna. Samo ime pomeni bivališče poganov (ajd pomeni pogan, redko tudi velikan). Strmo pobočje je namreč okoli 5. stoletja, ob propadanju rimskega imperija, nudilo domovanje in zaščito okoli 100 prebivalcem. Naselbina je štela okoli 20 hiš, imeli pa so celo svojo vodno zbirališče ter starokrščansko cerkev. Prebivalci so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, pridobivanjem in predelavo železa, keramiko ter trgovino. O usodi prebivalcev Ajdne po 7. stol. našega štetja ne vemo natanko, saj najdb od tega časa naprej ni več, cerkev pa je bila na silo porušena in izropana. Vemo tudi, da so v tem času v te kraje prišli Slovani.

O Ajdni je prvi pisal že Janez Vajkard Valvasor leta 1689, prva izkopavanja pa je opravil leta 1879 Karl Dežman. Z izkopavanji je nadaljeval leta 1908 Valter Šmid, naslednja izkopavanja pa so leta 1959 in 1960 opravili na pobudo Tehničnega muzeja Jesenice. Zadnji je pobočje Ajdne raziskoval Andrej Valič leta 1976. Danes lahko na vrhu vidimo restavrirane ostanke naselbine. Poleg arheološkega najdišča pa našo pozornost pritegne tudi rastlinstvo (mediteranski črni bor) ter čudovit razgled.

Na Ajdno lahko pridemo iz vasi Potoki (1 ura), po dolini Završnice mimo Valvasorjevega doma (2 uri) ali pa iz Koroške Bele (dobri dve uri). Iz nje lahko pot nadaljujemo do Valvasorjevega doma, ki je izhodišče vzpona na Stol.

Podatki

Dostop

Z avtom se peljemo po gorenjski avtocesti v smeri Jesenic. Pri izvozu Lesce zapustimo avtocesto ter se usmerimo proti Žirovnici. Peljemo se mimo vasi Vrba, Žirovnica, Moste do vasi Potoki. Tu na začetku vasi na neoznačenem parkirišču pustimo avto. Pot nadaljujemo sredi vasi strmo v breg.

Zemljevid

Opis pohoda

Po začetnih težavah z iskanjem parkirišča smo pot pričeli ob potoku Srednik strmo v breg. Pot je na nekaterih mestih dobro, na drugih pa zelo slabo označena, čeprav orientacijsko ni zahtevna. Najboljše se je držati desne smeri, ubogati smerokaze ter gristi kolena v klanec. Oblačno vreme ni bilo naklonjeno fotografom, včerajšnji dež pa je gozd temeljito navlažil, tako da smo bili kmalu do kože premočeni. Še vedno ne vemo ali zaradi strmine ali zaradi vlage.

Čeprav je pot označena kot lahka, se nam je zdela dokaj strma. Morda je k temu botrovala tema gozda, bližajoči se dež ali pa pomanjkanje kondicije. Vseeno smo kar kmalu prispeli do skale, na kateri so domovali poznoantični prebivalci. Pot je bilo potrebno nadaljevati po klinih. Podi je žal kmalu obtičal, zato ga je Špela pospremila do klopce, sam pa sem nadaljeval proti vrhu. Ta del res ni za vrtoglave, a je pot odlično varovana, vrh pa poplača teh nekaj minut strahu.

Sam sicer nisem užival v razgledu, saj se je Ajdna sramežljivo zavila v meglo, zato sem pa toliko bolj z veseljem pregledal naselbino, zaradi katere sem se tudi odločil za ta pohod.

Pri spustu sem našel še nekaj nahajališč mračic. Ko sem se pridružil čakajočima Špeli in Podiju smo smo pot nadaljevali proti cesti. Zaradi vremena se nismo odločili izlet podaljšati do Valvasorjevega doma, ampak smo rajši sledili cesti proti dolini Završnice. Nekje na poti smo zavili po kolovozu desno po bližnjici mimo Smolnika (1075 m), ki nas je vodila po gozdu do dolinskih travnikov. V dolini Završnice smo travnike zapustili in pot nadaljevali po cesti mimo lovske koče, kjer smo si ogledali medvede.

V naselju Moste smo zgrešili in prispeli do slepe ulice. Tako smo tvegali in pot nadaljevali ob železniški progi. Na srečo smo jo lahko kmalu zapustili, saj smo prišli do podvoza za vas Potoki, kjer nas je pričakal močerad, ki je varoval naš avto.

Galerija slik s pohoda