Hribi

Potopis

Velikonočni ponedeljek smo izkoristili za naš prvi letošnji malce daljši pohod. Odpravili smo se v okolico Ljubljane, katere še nismo velikokrat raziskovali. Izbrali smo Ostrovrharjevo pohodno pot, ki se prične v Podgradu. Parkirali smo v bližini prve zanimivosti te poti, nekdanje tovarne Arbo, ene najstarejših kemičnih tovarn v Sloveniji. Na drugi strani ceste smo že videli informativno tablo, ki nas je po široki gozdni cesti odpeljala današnjemu dnevu naproti.

Že v kratkem nas je posebna usmeritvena tabla Ostrovrharjeve pohodne poti usmerila desno in pričeli smo se vzpenjati v Kašeljski hrib. Pot je bila precej pomladno obarvana s številnim različnim cvetjem, ki nam je kar malo olajšalo sicer ne preveč zahteven vzpon. V kratkem smo prišli do druge zanimivosti, Novega gradu, ki je v zasebni lastni in dostop do njega žal ni dovoljen. Po kratkem vzponu smo prišli na sleme Kašeljskega hriba ter sledili levi položnejši in široki gozdni poti.

Kmalu smo ob poti videli leseno barikado in ostanek strelskega jarka. Bili smo namreč na mestu, kjer je bila med 2. svetovno vojno državna meja med Nemčijo in Italijo. Nadaljevali smo lahkoten sprehod po slemenu, na katerem nas je že spremljal tudi mrzel veter. Na srečo smo bili večinoma dobro opremljeni, tako da nam vreme ni pokvarilo dneva. Med sprehodom smo srečali tudi nasad himalajskega bora, ki velja za naravno znamenitost v tem prostoru.

Zanimiva pot po Kašeljskem hribu, polna dreves raznoraznih zanimivih oblik in polna različnega cvetja ob poti, nas je pripeljala do sedla pod Starim gradom z novo informativno tablo in mlinskim kamnom ob poti. Pred nami je bil še krajši vzpon in prišli smo do ruševin Starega gradu. Tu je bil čas za kratko malico in klepet s pohodniki, nato pa smo nadaljevali po ozki poti za ruševinami v smeri kamnoloma mlinskih kamnov.

Pot je bila tu, za razliko od cele dosedanje poti, precej ožja. Eden izmed ovinkov nam je ponudil pogled v dolino na parkirišče, kjer nas je čakal naš avto. Nato smo se začeli strmo spuščati po peščeni poti, ki je zahtevala previden korak. Pot je na nekaterih delih zavarovana tudi z leseno ograjo, kar je še posebej dobrodošlo za najmlajše pohodnike. Ob poti smo, še preden smo prišli do kamnoloma, že videli oblike mlinskih kamnov v stenah. Pot se je nekoliko zravnala in prišli smo pod previsno skalno steno, kjer je bil kamnolom mlinskih kamnov. Ostanki nekdanjega lomljenja mlinskih kamnov so še res dobro vidni, saj je v stenah videti polno okroglih vdolbin v velikosti mlinskega kamna, ki smo ga videli že prej ob informativni tabli za Stari grad.

Nadaljevali smo spust vse do potoka Besnica in do jase, imenovane Knapovska draga. Hoja ob potoku je ponujala spet nekoliko drugačno naravo z drugim cvetjem in večjo namočenostjo tal. V kratkem smo prišli do lesenega mostu, imenovanega »Brv Rjavega brega«, čez katerega smo prečkali potok in nato nadaljevali še čez asfaltno cesto naprej v gozd na drugi strani.

Steza pred nami se je takoj začela strmo vzpenjati, tokrat smo se vzpenjali na hrib Murjevka. Zanimivost tega dela poti je bila spomladanska resa, res jo je bilo videti povsod, tako da so bila cela pobočja enostavno obarvana vijolično, fotoaparat pa je garal. Nekje sredi vzpona se je pogled odprl na drugo stran proti ruševinam Starega gradu, mi pa smo se vzpenjali še malo višje. Ko so nam moči že pričele pohajati, smo prišli na položni greben z informativno tablo o naravnih znamenitostih Ostrovrharjeve poti. Tu nas je, kar je bilo za nas bolj pomembno, pričakala tudi klopca. Nameravali smo narediti nov kratek počitek z malico, a smo se zaradi poslabšanja vremena in močnega pihanja vetra kar hitro podali naprej na pot.

Prišli smo na Borovničevo pohodno pot, kjer smo najprej napačno zavili na stezo levo, ki nas je pripeljala le do razgledne točke. Zato smo se morali vrniti nazaj in pot pravilno nadaljevati po desni stezi. Tu nas je pričakal še čisto pravi snežni metež, katerega v aprilu res nismo pričakovali, a nas je hkrati opomnil, kako zelo muhasto je lahko aprilsko vreme. Čez četrt ure je namreč na nas sijalo toplo sonce in prvič danes smo lahko uživali v brezvetrju. Pred nami je bil še krajši del poti, ki se je začela spuščati proti travnikom in ven iz gozda.

Ko smo že videli turistično kmetijo Pri Lazarju nas je vreme ponovno presenetilo, začelo je deževati. Zato smo se hitro podali na pot proti avtu, ki je bil na srečo blizu. Na razgledno točko pri turistični kmetiji, ki bojda ponuja lep razgled na sotočje treh rek in Kamniške Alpe ter Karavanke, pa se bomo morali vrniti kdaj drugič. V dolino naselja Podgrad smo se podali kar po asfaltirani cesti, kjer smo sredi naselja videli še Ostrovrharjev spomenik. Kmalu smo bili pri ožini nekdanje tovarne Arbo, od koder nas je le še ovinek ločil do našega izhodišča in zaključka zanimivega ter raznolikega izleta.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Po prihodu v Ljubljano se peljemo v smeri Ljubljana-Zalog. V naselju Podgrad in na drugi strani mostu čez Besnico zavijemo desno pod železniški most. Peljemo se skozi naselje in ožino pri nekdanji tovarni Arbo (rumena stavba). Nato takoj za ovinkom na levi strani že vidimo majhno neurejeno parkirišče in parkiramo. Na desni strani ceste nas čaka informativna tabla za Ostrovrharjevo pot in kolovozni odcep, kjer začnemo hojo.

Zanimivosti

Ostrovrharjeva pot je pohodna pot, ki je ime dobila po slavnih vitezih Ostrovrharjih. Gre za krožno pot, dolgo približno 2 uri, ki želi vsakega obiskovalca popeljati skozi zgodovinsko, naravno, kulturno in tehnično dediščino Podgrada in njegove bližnje okolice. Pot je ustrezno urejena in označena ter predstavlja priljubljeno izletniško točko. Najpomembnejše zanimivosti in znamenitosti na poti so:

• nekdanja tovarna Arbo (ena najstarejših kemičnih tovarn pri nas),
• Novi grad (imenovan tudi Novi Osterberg, »Grad«, »Povšetov grad« ali »Vila Kansky« - gre za rumeno trinadstropna stavba na robu Kašeljskega hriba, ki je verjetno nastala v 14. stoletju, danes je v privatni lasti),
• lokacija državne meje Nemčija-Italija med 2. svetovno vojno,
• Stari grad (ruševine gradu iz 11.-12. stoletja, ki je veljal za dobro utrjenega, danes vidni ostanki daljšega zidu in znotraj ruševin tudi zadnje kritine),
• nekdanji kamnolom mlinskih kamnov (pri nas edinstven tovrsten kamnolom z vidnimi sledovi sekanja mlinskih kamnov, omenja se že sredi 16. stoletja, danes pa je uvrščen v Evropski register kamnolomov mlinskih kamnov),
• Knapovska draga (jasa, kjer so dokončevali mlinske kamne po tem, ko so jih iz kamnoloma po strmih drčah zvlekli do potoka Besnica),
• razgled na sotočje treh rek – Ljubljanica, Sava in Kamniška Bistrica.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik