Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Obiskala sva slovensko najstarejšo in najlepšo turistično jamo, jamo Vilenico. Voden ogled se je začel s spustom v jamo po 525 stopnicah vse do prve znamenitosti, Plesne dvorane. Po opisu kratke zgodovine jame smo odšli na ogled kapnikov zanimivih oblik in barv ter drugih naravnih lepot jame. Ogled smo zaključili v Dvorani Vilincev, ki je bila po ogledu že tako lepe jame le še pika na i.
Na Begunjščico smo se odpravili iz smeri Završnice. Prehodili smo krožno pot od Tinčkove koče na Roblekov dom, od tu pa naprej na Veliki vrh Begunjščice. Vračali smo se čez Roblek, mimo opuščenega rudnika mangana do Polške planine s Tomčevo kočo. Od tu pa preko zahodnega pobočja Begunjščice nazaj do Tinčkove koče.
Grad Kamen ima zelo slikovito lego s čudovitim razgledom. Njegove ruševine so res mogočne, za sprehod po njih smo si vzeli kar nekaj časa. Del gradu je sicer odprt samo za obisk na lastno odgovornost, grajski stolp pa je bil ob našem obisku žal popolnoma zaprt. Po ogledu smo se odpeljali v bližnjo dolino Drago do spominskega parka padlim talcem in se od tam ob potoku sprehodili do Doma v Dragi.
Ostrovrharjeva pot nas je popeljala skozi zgodovinsko, naravno in kulturno dediščino Podgrada ter vitezov Ostrovrharjev. Po potepanju po Kašeljskem hribu ponuja veliko znamenitosti. Videli smo staro vilo Novi grad, mesto meje med Nemčijo in Italijo med 2. sv. vojno, nasad himalajskega bora, ruševine Starega gradu, kamnolom mlinskih kamnov, pohod pa smo zaključili s spustom v Knapovsko drago.
Robanov kot velja za naravno znamenitost in krajinski park. Gre za dolgo ledeniško dolino, imenovano po več kot 500 let stari kmetiji Roban. Pot do Robanove kmetije nas je vodila preko pašnikov, planin in skozi gozd. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, zato pa je narava poskrbela za zanimive prizore ob poti. Na koncu Robanovega kota smo pomalicali, ob odhodu pa prejeli prav posebno spremstvo.
Bistriška planina je priljubljena pohodniška in sprehajalna točka. Do nje vodi več poti, mi smo izbrali pot z izhodiščem z Brezij pri Tržiču. Po začetnih težavah z iskanjem možnega mesta parkiranja in začetnim malce strmejšim vzponom, je bil pred nami prav prijeten lahkoten sprehod. Na planini pa smo pri Koči na Bistriški planini le pomalicali in se zaradi slabega vremena hitro vrnili v dolino.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Izpod peresa pisatelja Paula Coelha je nastala zgodovinska pripoved o Margareth Zelle, ki jo poznamo pod imenom Mata Hari. Avtor nam predstavi usodo dekleta, ki je iskala blišč, a vedno našla zgolj bedo. Ali je res umrla za posledicami svojih zločinov kot pravijo sodniki, ali pa zgolj zaradi strahu, ki ga je s svojo močjo in lepoto sejala med možmi?